Turki so Lakoviču prepustili vajeti

Ljubljana – Poleti Jaka Lakovič ni deloval zaskrbljeno zavoljo brezposelnosti. Ali je šlo za čut, da bo slej ko prej zaplul v nov kakovosten pristan, bi zdaj težko sodili. A kapetan slovenske reprezentance je s selitvijo h Galatasarayu očitno spet izbral pravo sredino, v kateri pri 33 letih igra kot mladostnik. V tem slogu pričakuje tudi gostovanje pri Unionu Olimpiji.

Ste po poldrugem mesecu bivanja ob Bosporju zadovoljni?

Odločitev za selitev v Turčijo se je potrdila kot pravilna. Sam nisem imel poleti posebnih želja, Galatasaray je predme prišel z izdelanim programom in predstavil visoke ambicije. Prepričal me je. To, da smo se morali za evroligo še potegovati prek kvalifikacij, je bil kvečjemu dodaten motiv, ne zavora. Trener Oktay Mahmuti je izkušen, pred tem je vodil Efes, in to v njegovem res uspešnem obdobju, ter ga štirikrat skoraj pripeljal na finalni turnir evrolige.

Medtem ko so druge evroligaške zasedbe sezono začele pred tremi tedni, ste vi v polnem ritmu od konca septembra. Kako se to kaže v moštvu?

Sam sem imel po EP le dan premora, že pet dni po prihodu v Istanbul pa prvo tekmo evroligaških kvalifikacij. Seveda se to pozna, saj smo morali za razliko od tekmecev hitro ujeti vrhunsko formo. V zadnjem času smo zato v igri padli, utrujenost je vplivala na formo, saj smo že več kot mesec v visokem igralnem ritmu in nenehno na poti.

Kako ob tem ohranjate svežino, ko je v evroligi lahko vsak poraz usoden in si prave regeneracije ne morete privoščiti?

Zdaj, ko tekme v DP in evroligi igramo domala na vsake tri dni, je težko imeti stalno energijsko svežo ekipo. V takšnih okoliščinah moraš znati igrati tudi utrujen. Pri tem pride do izraza izkušenost igralcev in nas je kar nekaj, ki smo preživeli že marsikaj in znamo razporejati moči, s tem pa vsaj delno regulirati porabo energije. V soboto smo se po gostovanju v Ankari na srečo v Istanbul vrnili že ob šestih zvečer, časa, da pridemo k sebi, bo celo več kot kadarkoli doslej, še celo en lažji trening smo lahko imeli danes.

A vam se, kot kaže, to, da ste – tudi zavoljo reprezentance – v polnem pogonu že od sredine julija, ne pozna. Evroligo ste odprli v velikem slogu...

S šestimi trojkami in skupno 21 točkami sem res izstopal, a mi je šel na roko tudi Prokom oziroma taktika, s katero se je lotil tekme. Ponujal mi je veliko prostora in izkoristil sem ga. Zadnjih deset dni pa že čutim, da vse prihaja za mano, malo počitka in veliko nastopov se pozna v moji igri. A to je cena, ki jo vsi poznamo in sprejemamo.

Vaša vloga se je od prejšnje pri Barceloni spremenila, to nesporno dokazuje tudi statistika. Vam ustreza?

Mahmuti me je postavil za enega od nosilcev moštva. V napadu me vidi kot glavnega kreatorja igre, medtem ko sem bil pri Barceloni menjava za Juana Carlosa Navarra, ki je bil nesporna št. 1 in zame je ostalo precej manj igralnih minut. Obenem me je v Xavi Pascual bolj potiskal na položaj visokega branilca kot na mesto organizatorja igre, tam pa sta bila že Ricky Rubio in Victor Sada. Zdaj igram veliko več...

Pa se ni spremenilo le to od prejšnje sezone, ko ste v Stožicah gostovali z Barcelono. Drugačna je tudi Union Olimpija. Vam bo lažje?

Položaj je gotovo precej drugačen, Ljubljančanom se zelo pozna tudi odsotnost Gorana Jagodnika. Da, slišal sem tudi za težave Damirja Markote in Ratka Varde, a sem prepričan, da bosta v sredo oba na parketu. Olimpija je sezono v Evropi odprla slabše kot lani, a se dviga, s tem pa tudi njena samozavest, zato bo tekma gotovo naporna.

Bo tudi motiv večji, potem ko so vas poleti vabili k Olimpiji?

Niti ne, Olimpija si sama po sebi zasluži dovolj veliko spoštovanje. Naši pogovori so bili tedaj resni, a se z direktorjem Janezom Rajgljem potem nisva zmenila.

Pred tednom so Ljubljančani podobno kot vi ugnali Prokom, ki pa je po videnem popolni avtsajder v skupini. Kakšne so v tej druščini vaše ambicije?

Mi smo po tej uvodni zmagi naredili korak nazaj, najprej s ponesrečeno igro proti Unicsu, medtem ko smo za Sieno vedeli, da je velik favorit, a smo se je tudi slabo lotili. Tekma v Stožicah bo deloma že odločala o razvrstitvi, z zmago bi naredili že pol koraka proti top 16. Za nas je olajševalna okoliščina, ker igramo v gosteh, morebitna zmaga bi imela dvojno vrednost.

Stožice, ki jih tako dobro poznate, letos še niso bile polne. Se tega kot vodja gostujoče ekipe veselite?

Mislim, da Union Olimpija s tem kar nekaj izgublja. Dobro se spomnim, kako nam je bilo z Barcelono prejšnjo sezono gostovati v Ljubljani, ko so bile tribune nabito polne. Ob takem vzdušju dajo domači več od sebe. Če dvorana ne bo polna, bo gotovo več izgubila Olimpija kot bomo dobili mi.