Tiskane izdaje
Perm - V 70. letu starosti je umrl nekdanji košarkar Sergej Belov. V svoji bogati karieri je Sovjetsko zvezo postal olimpijski prvak na igrah leta 1972 v Münchnu, ob tem pa osvojil še tri bronaste medalje na olimpijskih igrah, dvakrat zlato na svetovnem prvenstvu in kar štirikrat naziv najboljših v Evropi.
Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970, kjer se je veselil brona, izbran pa je bil tudi v najboljšo peterko prvenstva, ob tem pa je bil najkoristnejši igralec tega SP.
Belov, ki ga je FIBA kot prvega evropskega košarkarja uvrstila v hišo slavnih, je kar 13 let je igral za moskovski CSKA, kasneje pa je bil devet let v tem klubu tudi trener.
Iz priloge Evropa pod slovenskimi obroči:
Sergej Belov - 23. januar 1944, osvojil štiri evropske naslove, leta 1969 najkoristnejši igralec. Na sedmih EP (od 1967-79) je vsakokrat osvojil kolajno.
»Brez težav bi lahko igral v NBA. In ne samo jaz, marveč še vrsta drugih evropskih asov,« je po več desetletjih od svojega zlatega obdobja prepričan Sergej Belov. Za mlajše poznavalce košarke je Rus gotovo velika neznanka, Američani še zdaj pravijo, da je eden najboljših košarkarjev, ki ni Američan. Nemara je bil tudi zaradi tega leta 1992 kot prvi Neameričan izbran v znamenito hišo slavnih.
V mitskem olimpijskem finalu iz leta 1972 v Münchnu je odločilni koš v zadnji sekundi dosegel soimenjak Aleksander, a v infarktni tekmi z ZDA, ki so jo Rusi dobili z 51:50, je Sergej dosegel kar 20 točk.
Lahkotna gibljivost, pregled nad igro in natančna roka so bile za tisto obdobje edinstvene odlike za košarkarja zunaj ZDA. Mehak in prefinjen izmet, povrhu iz skoka, je Belova razlikoval od drugih. Zaradi tega je veljal za najboljšega med najboljšimi, kar težko razumejo oboževalci jugoslovanske košarke, ki je prav z naslovom svetovnega prvaka v Ljubljani leta 1970 začela pisati novo poglavje bitk z Rusijo in Belovom. Sreča in zmage so se izmenjavale, Sergej Belov pa je ostajal največji.
