V drugem ruskem letu se z Juretom Zdovcem nista ujela

Ljubljana – Zaostrene gospodarske razmere so prisilile številne košarkarske klube k pazljivemu poseganju v klubsko blagajno, plačilna nemoč pa naj bi se v prihodnje še povečala. Le še ruski in turški klubi se uspešno ogibajo nevarnim čerem, kar s pridom izkoriščajo tudi Slovenci. Miha Zupan je še eno od vidnejših imen, ki se podaja na jug Evrope.

Slovenski reprezentant iskreno priznava, da si je želel prestopa v evroligaški klub, a da mu je skromna sezona v Rusiji v marsičem prekrižala načrte. Za Spartak iz St. Peterburga namreč v povprečju ne v državnem prvenstvu ne v evropskem pokalu, pa tudi v baltski ligi, ni igral več kot 15 minut, statistika pa se mu je v vseh treh tekmovanjih gibala približno podobno, okoli 6 točk in 2,5 skoka. Ali drugače: za razliko od leta pred tem se mu je v minuli sezoni, ko je moštvo prevzel trener Jure Zdovc, skoraj prepolovila.

»Boril sem se za vsako minuto, pravzaprav sekundo, a je bilo vseeno, ali sem dobro igral ali slabo: ves čas sem imel odmerjen enak delež minut. Zato sem še bolj pazil, kaj počnem na parketu. Vse sem dajal od sebe. Če pogledam nazaj, je bilo težko leto, a sem lahko zadovoljen, da sem vsaj kaj igral in nisem vseskozi sedel na klopi. V bistvu sem košarkarsko stal na mestu, nisem ne napredoval ne nazadoval,« pravi Miha Zupan, ki se po izteku dveletne pogodbe z ruskim klubom odpravlja v Turčijo z enim samim ciljem: da si košarkarsko opomore, povrne ritem in samozavest.

Sodelovanje Zupana z Zdovcem ima namreč že dolgo brado. Kranjskogorčan je bil z nekdanjim slovenskim selektorjem nezadovoljen že pri Geoplinu Slovanu, pa nato pri Unionu Olimpiji. »Ko sem uvidel, da je prevzel Spartak, sem upal, da se bo najin odnos tokrat popravil. Zdaj pa upam, da ne bo še enkrat prišlo do najinega sodelovanja,« je zadržan Zupan, ki pa je imel z Rusi minulo sezono še trdno pogodbo.

Pri Türk Telekomu, pred leti vodilnem turškem klubu – zanj so igrali tudi Marijan Kraljević, Ivica Jurković, Goran Jagodnik in Sani Bečirovič –, ki je nato krepko zmanjšal proračun, naj bi bil med vidnejšimi igralci. Neznank pa je zanj manj tudi zato, ker bosta njegova soigralca Aleksandar Ćapin in znanec iz slovenske košarke Drago Pašalić.

»Trener Es Koray je mojemu zastopniku zagotovil, da bom igral. In dokler se sezona ne bo začela, se bom moral zanašati le na zagotovila. Podarjeno mi ne bo nič. Važno, da bom dobil več priložnosti kot zadnje leto in da bom spet lahko užival v igri. S Turki sem sicer sklenil nižjo pogodbo kot prej z Rusi, še pa vedno je izjemo dobra. Toda ta čas si predvsem želim igrati,« prav reprezentančni krilni center, ki je sezono v Rusiji končal že v začetku maja, dolgi premor do nove pa izkoristil tudi za vrnitev v reprezentanco gluhih in naglušnih, s katero je v začetku julija osvojil zlato na evropskem prvenstvu.

Konec meseca se je pridružil tudi tritedenskim pripravam članske reprezentance pod vodstvom Božidarja Maljkovića, ki mu lani niso bile usojene, saj jih je moral zapustiti zaradi poškodbe hrbta. »Oboje sem si lahko privoščil, ker je bil premor po odhodu iz Rusije res dolg, poleg tega mi je vrnitev k gluhim in naglušnim pomagala, da že prej delno spet ujamem ritem. Pred mano je namreč pomembna sezona, rad bi ostal viden in med kandidati za nastop na domačem evropskem prvenstvu. A tako razmišljamo zdaj vsi košarkarji,« pravi Zupan, ki se je zadnje dni pripravljal z Unionom Olimpijo, zadovoljen je tudi s pripravami pri Maljkoviću.

»Ne vem, kaj misli o meni, a jaz sem bil zelo zadovoljen. Imeli smo tri kakovostne tedne priprav in odigrali nekaj dobrih tekem, je pa bilo kar nekaj novih obrazov. Zame je bilo zelo pomembno, da letos nastopim za reprezentanco, četudi mi to za naprej ne zagotavlja ničesar. Lani preprosto nisem mogel tvegati. Če bi namreč ob nakazanih težavah s hrbtom vztrajal, bi lahko tvegal tudi kronično poškodbo. Jaz pa bi rad vsaj še pet let igral košarko,« dodaja 29-letni krilni center, ki se je v tujino prvič podal leta 2009, ko je oblekel dres grške Trikale.