V Zagrebu mu srce ne bo iz strahu padlo v hlače

Ljubljana – Jaka Klobučar je debitiral v članski reprezentanci na EP 2007, torej še v časih gospodarske blaginje, pri 28 letih pa kot eden najbolj prekaljenih mož na pripravah slovenskega moštva čuti, kako tudi našo košarko vse močneje grabijo recesijski krči. Po nizu odpovedi bo očitno prvič glavni organizator igre izbrane vrste na velikem tekmovanju.

»Zelo vroče nam je že zdaj, zato je dobro, da smo se odpravili iz domačih krajev in zbrali v nekoliko hladnejši Kranjski Gori, še bolj pa nam bo na eurobasketu. Zato smo začeli zavzeto, saj se zavedamo, da bodo priprave hitro mimo. Prišli smo zelo motivirani in s skupnim ciljem,« pravi novomeški branilec, ki ima v nogah nastope na dveh prvenstvih stare celine (2007 in 2009) in dveh svetovnih (2010 in 2014), igral pa je tudi v dodatnih kvalifikacijah za olimpijske igre 2008. Izkušnje mu bodo prišle prav septembra, saj po reprezentančni upokojitvi Jake Lakoviča v moštvu očitno ne bo niti Gorana Dragića. Za krmilo bo torej moral poprijeti s pomočjo Nebojše Joksimovića in kakšnega mladega dirigenta.

»Brez Gogija nam bo res veliko težje, toda hkrati se tudi veselim priložnosti. Pritiska še ne čutim in čeprav ne vem, kako bo pozneje, ne pričakujem, da bi mi srce padlo v hlače. Z veseljem prevzemam odgovornost in to bom storil tudi na EP, če mi bo selektor namenil takšno vlogo,« obljublja Klobučar, ki je imel ob začetku reprezentančne poti ob sebi tudi Raša Nesterovića, Matjaža Smodiša, Erazma Lorbka, Boštjana Nachbarja, Primoža Brezca ... Letos pa ima celo Jure Zdovc težave, saj ne pozna dobro sposobnosti prenekaterega kandidata.

»Zamenjava rodov je vse bolj očitna. Ko sem pred osmimi leti prvič okusil nastop na EP v Španiji, je bil od zdajšnjih članov izbrane vrste v moštvu le Uroš Slokar. Nimamo več velikih evropskih imen, zato bomo morali najti svoje adute in predvsem oblikovati močno moštveno kemijo, da bi si lahko utirali pot na nekoliko drugačen način. Verjamem, da lahko med poldrugim mesecem vadbe in desetimi ogrevalnimi tekmami pridemo do prave igre in obrambe, ki bi lahko bila naše orožje. Javnost bo bržkone pričakovala nekoliko manj, kar bo nekomu morda ustrezalo, drugim košarkarjem pa tekmovalni pritisk kar ustreza. Zato je dobro, da bo uvodni del prvenstva v Zagrebu, kjer nas bo spodbujala velika množica navijačev. Igrali bomo v domači dvorani,« je prepričan Jaka Klobučar.

V minulem letu je le dočakal prvo klubsko sezono v tujini po svojem okusu. Z Ulmom je osvojil 5. mesto v rednem delu nemškega DP, v polfinalu končnice pa je bil boljši poznejši prvak Bamberg. V 39 nastopih je dosegel povprečje 10,8 točke, 2,7 skoka in 3,1 asistence v 23 minutah igre. »Z moštvenim dosežkom sem zelo zadovoljen in prepričan sem, da ga niso pričakovali niti klubski šefi. Ni bilo realno, da bi lahko izločili Bamberg, čeprav smo mu bili na eni polfinalnih tekem zelo blizu. Osebno sem do januarja igral zelo dobro, po vrsti kadrovskih menjav v zasedbi pa se je nekoliko spremenila tudi moja vloga, zato so bile predstave nekoliko manj konstantne,« meni Jaka Klobučar, ki še ne ve, kam ga bo popeljala pot v naslednji sezoni. Kot pravi, je nekaj možnih delodajalcev vzpostavilo začetni stik, toda na pravo ponudbo še čaka. Prisluhnil bo vsem in ne izključuje niti možnosti, da bi se vrnil v domovino. Krka je resda že dopolnila svoje vrste, toda Union Olimpija potrebuje več kot polovico moštva. »Zakaj pa ne. Toda počakajmo še malo in videli bomo, ali bom kariero nadaljeval v tujini ali v Sloveniji,« umirja žogo.