Vizija znana: košarko še bolj približati mladim

Košarkarska žoga se je naselila v Sloveniji okrog leta 1920, torej se slovenska košarka počasi približuje zavidljivemu jubileju. Odtlej je doživela več vzponov kot padcev. Slovenci so opazno zaznamovali nekdanjo jugoslovansko košarko, po osamosvojitvi so pustili neizbrisen pečat tudi v evropskih klubskih in reprezentančnih tekmovanjih. Uspehi košarkarjev Smelta Olimpije v Lozani in Rimu v 90. letih prejšnjega stoletja so Ljubljančane postavili na vrh regijske klubske košarke, kar je bilo primerljivo s šestimi naslovi jugoslovanskega prvaka v 50. in 60. letih, zadnjega so osvojili leta 1970. Tudi slovenska reprezentanca je večkrat igrala vidno vlogo na prvenstvih stare celine, čeprav se zdi, da nikdar ni povsem unovčila odlične individualne kakovosti košarkarjev.

Ob prelomu tisočletja je kazalo še bolje. Union Olimpija si je pokorila »Jugoslovane« z zmago v novo zasnovani regionalni ligi, novi rodovi slovenskih košarkarjev pa so mleli pred seboj tekmece v mlajših reprezentančnih selekcijah. Mlajši člani so se v letih 2000 in 2004 zavihteli celo na košarkarski Mont Blanc, leta 1998 je moštvo do 22. leta zaostalo le za ZR Jugoslavijo! Vse to je pomenilo sladke skrbi za trenerje na sončni strani Alp in selektorje izbranih vrst.

Odtlej so se časi vendarle spremenili, po zgodovinskem eurobasketu, ki ga je Slovenija uspešno pospravila pod streho leta 2013, visoke uvrstitve klubov in reprezentanc nič več niso samoumevne. To je delno logično, saj je prišlo do menjave rodov v izbrani vrsti, nove ekonomske razmere pa so sklatile ambicije slovenskih klubov v mednarodni konkurenci.

Kako spodbuditi zanimanje mladih za košarko, razširiti selekcijsko sito za iskanje novih talentov in posledično nadomestiti osip uveljavljenih imen, kot smo mu priča v zadnjih letih? To je pr(a)vi izziv za vodstvo Košarkarske zveze Slovenije, ki jo je leta 2014 prevzel predsednik Matej Erjavec. Eurobasket 2013 je pomenil močan veter v jadra KZS, kar želijo vodilni čim bolje unovčiti.

»Eurobasket, dosežki izbrane vrste in nastopi Gorana Dragića v ligi NBA so povzročili, da smo tržno bolj zanimivi in da lahko z iztržkom naredimo marsikaj dobrega za slovensko košarko in za mlade,« je nedavno razkril Erjavec. Tudi generalni sekretar zveze, nekdanji košarkarski zvezdnik Rašo Nesterović, izpostavlja podobno misijo: »Prizadeval si bom, da bi več naredili za mlade, saj ima celotna regija nekdanje Jugoslavije velike težave z vzgojo novih košarkarskih rodov. Na tem področju lahko največ postorimo.«

KZS je lani ustvarila 3,916 milijona evrov prihodkov, letos naj bi jih manj, manjše bo denimo tudi izplačilo deleža v dobičku iz podjetja EP 2013 d. o. o. (z lanskih 710.000 € na letošnjih 261.000 €). KZS letos načrtuje 3,082 milijona € prihodkov, pri čemer bodo pokrovitelji prispevali 37,5 odstotka tega zneska, (para)državne inštitucije, kot so FŠO, ministrstvo, OKS, Zavod Planica, pa 15,2 odstotka skupnih prihodkov KZS. Na zvezi naj bi letos znižali tudi stroške dela – z lanskih 533.217 € na letošnjih 490.000 € –, ki naj bi znašali približno 32.000 € na zaposlenega. Celotni stroški delovanja KZS predstavljajo 25 odstotkov vseh načrtovanih odhodkov za leto 2015 (3,073 milijona €).

V takšnem finančnem okvirju – finančno bolj stabilna je le nogometna zveza – bo poskušalo uresničiti svoj načrt vodstvo KZS. Par, ki je nasledil dolgoletno vodstveno navezo, v kateri so delovali Dušan Šešok, Roman Volčič in Iztok Rems, je zavihal rokave. Predsednik Matej Erjavec nam je razkril vizijo zveze. »Košarko želimo še bolj približati mladim in povečati njeno priljubljenost, posledično pa povečati bazo igralcev za čim boljšo selekcijo. Povečati želimo obseg marketinških aktivnosti, z novimi prilivi pa zagotoviti še več kakovostnega dela v mlajših kategorijah, pomagati klubom po najboljših močeh na vseh področjih, ohranjati izjemne odnose s FIBA in tujimi zvezami ter nadaljevati razvoj digitalnih orodij,« je razkril Erjavec.

Slednji se zaveda vsebinskih težav za košarko, če bi se nadaljeval trend umiranja klubov, potem ko sta v minulem letu podpisala vdajo prvoligaša Grosbasket in Maribor. »Gre za različni zgodbi. Uprava kluba iz Grosuplja se je odločila za racionalizacijo stroškov in se odpovedala igranju v prvi ligi, Mariborčani pa so zašli v finančne težave, pri čemer je dolg do KZS znašal le pet odstotkov celotnega primanjkljaja. Usoda klubov je žal povezana s finančnimi zmožnostmi okolja, KZS le težko pomaga. Kljub temu smo v zadnjih letih večkrat znižali prijavnine in šli klubom na roko tudi z zagotavljanjem žog in košev za najmlajše,« je pojasnil Erjavec, ki je klubsko problematiko najvidneje podčrtal tudi v svojem predsedniškem programu.

KZS želi na različne načine utrditi svoj položaj v družini športov. Zelo tesno sodeluje s predstavniki drugih kolektivnih panog pri nas – skupaj so močnejši v dialogu z OKS in državo –, kot tudi z zvezami v regiji. Z angažiranjem nekaterih znanih imen (nekdanji zvezdnik Marko Milič bo odgovoren za delo z mlajšimi pri klubih) košarkarska zveza sledi svoji viziji: vzgojiti čim več naslednikov Sanija Bečiroviča in Boštjana Nachbarja, ki sta pokorila Evropo leta 2000 na Ohridu, Erazma in Domna Lorbka, Gorana Dragića ter soigralcev, ki so podvig ponovili čez štiri leta v Brnu.