Tiskane izdaje
»Ob vrnitvi v Stožice sem prekršil nekaj trenerskih pravil. Eno pravi, da ne išči službe v domačem kraju, saj se v tem primeru nimaš kam umakniti v varen mir, in da se ne vračaj v klub, v katerem si že delal. Toda vsak dan sem boj zadovoljen, ker sem sprejel Olimpijino ponudbo,« je poudaril Zdovc po prvih treningih z ljubljanskim moštvom po odstopu 22. aprila 2011. Od tedaj so se za krmilom izmenjali Miro Alilović (z dvakratno kratko epizodo), Sašo Filipovski, Aleš Pipan, Memi Bečirovič, Gašper Potočnik, Zoran Martič in Saša Nikitović, v direktorski vlogi Janez Rajgelj, Slobodan Subotić, Matevž Zupančič in Roman Lisac, kot predsednika Jani Möderndorfer in Tomaž Berločnik ...
S podpisom dveinpolletne pogodbe se je velikan slovenske košarke vrnil tja, kjer ga je želela videti večina ljubiteljev košarke. Sezona 2010/11, v kateri je Olimpija navduševala v evroligi in se ustavila šele v finalu lige ABA, je sicer daleč, toda prijetni spomini so preživeli naslednje, vse bolj sušne sezone. Navijači pozdravljajo, da se bodo znova okrepile ambicije moštva, ki je zdrsnilo na evropsko in regionalno dno, saj Zdovcu nikoli ni manjkalo tekmovalne sle in poguma.
»Nimam čarobne palice, a naredil bom vse, da bo Olimpija začela igrati vse bolje. Fantom sem rekel, da brez njih ne morem storiti ničesar, gledalci ne prihajajo v dvorane zaradi trenerjev in sodnikov. Za začetek moramo obstati v ligi ABA, kar ne bo lahko, saj nas v zadnjih treh kolih čakajo gostovanji pri FMP in Krki ter domača tekma s Cedevito, želimo pa ubraniti tudi naslov državnega prvaka. Poleti moramo s povečanim proračunom sestaviti kakovostno moštvo, vztrajam pa, da je smiselno nastopati le v treh ligaških tekmovanjih; v katerih, bomo videli. Moja cilja sta vrnitev na vrh lige ABA in uvrstitev v Ulebov evropski pokal, v katerem bi se lahko prebili v top 16,« je opisal svoje načrte 52-letni Zdovc.
Jure Zdovc se bo moral tesno povezati z Olimpijinim direktorjem Romanom Liscem. FOTO: Uroš Hočevar
Brez glavobola ne gre
Med svojim prvim trenerskim mandatom pri Olimpiji je vodil moštvo dve leti in pet mesecev ter trikrat osvojil slovenski pokal in enkrat DP. To mu je uspelo v prvem poskusu, v drugem je moral v finalu priznati premoč Krki, tretjega pa ni dočakal. Preizkusil se je še pri Spartaku iz St. Peterburga, Gaziantepu, pri katerem je sodeloval z Domnom Lorbkom, AEK in Cedeviti. Z Zagrebčani se je razšel po koncu prejšnje sezone in si je lahko napolnil baterije. Dodatno energijo pa so prispevale številne čestitke in lepe želje prijateljev, znancev in športnih navdušencev, ki so ga spomnile, kako priljubljena je košarka v Sloveniji. Kakovostna, seveda.
»Prvi dnevi v Stožicah mi seveda prinašajo tudi manjši glavobol. Toliko igralcev je v moštvu in toliko tujcev, za katere ne bo prostora v domači ligi za prvaka, da bomo morali razrešiti nešteto ugank in kombinacij. Nekaj košarkarjev bomo posodili drugim slovenskim klubom, Nenad Miljenović bo z nami le do konca lige ABA, od takrat naprej naj bi imeli v moštvu 14 igralcev, ki bodo lahko normalno vadili. Kot dobro veste, sem defenzivno usmerjen trener, zato bo na prvem mestu obramba. Tudi v napadu imamo velike rezerve pri iskanju dodatne podaje neoviranemu soigralcu. Zganiti se bomo morali, saj bo zahteven tudi začetek drugega dela DP z zaporednima gostovanjema pri Krki in Sixtu Primorski,« se zaveda Jure Zdovc. Zanj se ni bati, da bi bile njegove besede v velikem razkoraku z dejanji. Ko je postal selektor slovenske reprezentance, je napovedal vojno kompleksu majhnosti in kot prvi javno naznanil boj za kolajno na EP. Leta 2009 mu ni uspelo, a zasadil je seme, ki smo ga tako pogrešali in je vzklilo osem let pozneje v Istanbulu.
»Naredili bomo vse, da bo Jure imel prave razmere za delo in tekmovanje. Ni se vrnil v vlogi gasilca, da bi na hitro rešil, kar se rešiti da, ampak da bi gradil na trdnim temeljih,« je zagotovil Roman Lisac.
