Tiskane izdaje
Ljubljana – Adam Savage in Jamie Hyneman, junaka priljubljene televizijske oddaje MythBusters, bi bila v sredo navdušena. Ovrgla bi lahko mit o viteštvu nemških moštev, saj so košarkarji Oldenburga naredili vse, da ne bi premagali Uniona Olimpije. V zadnjem napadu so celo pustili, da je potekel čas, namesto da bi poskusili doseči zmagoviti koš.
Po pravočasnem vstajenju reprezentantov Saša Zagorca in Mitje Nikolića Ljubljančani kajpada ne bodo gledali podarjenemu konju v zobe ali objokovali grenke usode Nanterra in njegove bonnske zmage brez haska. V minulih mesecih so se sami vse prevečkrat znašli v vlogi radodarnih božičkov in (resda nehote) razveseljevali tekmece. Nenazadnje preboj v drugi krog evropskega pokala preveč pomeni za poslovanje njihovega kluba in vse težje spogledovanje s pokrovitelji. S tretjo zaporedno uvrstitvijo med najboljših 32 moštev tekmovanja so si sicer nakopali tudi precejšnje stroške, saj jim bo od 5. januarja do 10. februarja prinesla soočenja z Unicsom Kazanom, Nižnim Novgorodom in petouvrščenim v evroligaški skupini D, Maccabijem. Oldenburg si je očitno raje izbral bolj dostopne tekmece, čeprav ne bodo prav nič lažje premagljivi: Valencio, PAOK ter zmagovalca današnjega dvoboja med EA7 Milanom in Limogesom.
Union Olimpija v prejšnjih dveh letih ni imela prav prijetnih izkušenj z drugim krogom evropskega pokala. V sezoni 2013/14 je denimo uvodoma dosegla kar sedem zmag v desetih nastopih in dvakrat ugnala Valencio, v nadaljevanju tekmovanja pa iztržila le eno zmago v šestih dvobojih s Hapoelom iz Jeruzalema, Budivelnikom in Banvitom. Leto dni pozneje je bilo zelo podobno: najprej šest zmag, v nadaljevanju vnovič le ena (nad Dijonom), zdajšnja evroligaša Bamberg in Bayern sta bila po dvakrat premočna. Zato si zdaj ne kaže delati utvar, a niti prezreti, da sta tako Unics Kazan kot Nižnij Novgorod v prejšnji sezoni igrala med evropsko elito in da se je slednji celo prebil med najboljšo šestnajsterico celine.
Za stožiško zasedbo bo velik podvig sleherna zmaga, hkrati pa ne smemo pozabiti, da je v desetih evropskih tekmah doslej dosegla prav toliko zmag (pet) kot v 14 kolih lige ABA. Je regionalna druščina bolj kakovostna? Močno dvomimo, le Ljubljančani že od nekdaj bolj zagrizeno igrajo na zloščenih evropskih parketih, dokler imajo konkreten cilj in dokler ne predstavijo svojih individualnih sposobnosti širšemu mednarodnemu občinstvu. Ko to storijo, pa se hitro spustijo na svojo balkansko raven, na kateri jim že dolgo ni nihče rekel, kaj bi morali doseči. Po izpadu iz Evrope se prepustijo praznemu teku in naivno upajo, da jim bo uspelo osvojiti katero od slovenskih lovorik proti tekmecem, ki so si precej bolj jasno zarisali cilje in prioritete.
Ker ima Olimpijino moštvo letos vendarle več slovenskih upov kot v prejšnjih sezonah, mora biti pomemben cilj njihov osebni napredek. Trener Gašper Potočnik je sprva sicer razmišljal, kako bi jim morda celo bolj koristila krajša evropska sezona, saj bi pridobili več časa za vadbo, po uspešno opravljeni nalogi pa je našel nove pozitivne plati: »Preboj v drugi del je vendarle lep dosežek. V novem letu bodo imeli naši mladi fantje na voljo vsaj še šest kakovostnih evropskih tekem, kar bo zanje lepa priložnost. Za igralce na takšni stopnji je zelo pomembno, da pridobijo čim več takšnih izkušenj.«
Strinjamo se, saj smo v preteklosti vse prevečkrat slišali, kako Olimpijini košarkarji resda ne pokažejo veliko na tekmah, da pa so pri vadbi odlični. Takrat se je kar sama ponujala zamisel, zakaj raje ne prodajajo vstopnic za ogled njihovih treningov, zdaj pa bi lahko dodali novo pikro pripombo. Mar v Stožicah res nihče ne opazi, da so imenitna priložnost za nabiranje izkušenj tudi dvoboji z Igokeo, ki bo v nedeljo obiskala Ljubljano, Sutjesko, Zadrom, Tajfunom, Mego Leksom in drugimi, s kateri je Union Olimpija v prvi polovici lige ABA že okusila grenke poraze brez ustreznega poduka.
