Tiskane izdaje
Madrid – Vse predolgo se je košarkarska srenja veselila finala SP med Španijo in ZDA, da bi se na hitro sprijaznila, da ga ne bo dočakala. Po izpadu domače reprezentance njeni goreči navijači predlagajo, da bi morali izidu jutrišnje tekme dodati zvezdico in opombo, da se za naslov nista pomerili najboljši moštvi. Branilci naslova pa se le smehljajo.
Žrtev njihove kakovosti in samozavesti je bila tudi litovska izbrana vrsta. Še drugič zapored se je morala pomeriti z Američani v polfinalu svetovnega prvenstva na 11. september, ki ima zanje še vedno izjemno močan domoljuben pečat, čeprav je od terorističnega napada na newyorška dvojčka minilo že 13 let. V Istanbulu 2010 je bil izjemno navdihnjen Kevin Durant in »Lietuvi« natresel 38 točk, kar je strelski rekord ameriške reprezentance, v četrtek pa so bili motivirani vsi izbranci Mika Krzyzewskega in odpihnili baltske izzivalce z 28 točkami razlike. In če bi poraženci malo pobrskali po preteklosti, bi našli še eno podobnost poleg zgodovinske obletnice. Pred štirimi leti je na polfinalni tekmi ZDA – Litva sodil Sašo Pukl, tokrat Matej Boltauzer. Mariborčani jim očitno ne prinašajo sreče.
Prvi finalisti letošnjega mundiala so morali v minulih dneh razumljivo odgovarjati domala le na eno vprašanje: kako se počutijo, ker se bodo za zlato kolajno morali potegovati proti »Nešpancem«. V odgovorih so bili sprva sila diplomatski in skrbno pazili, da ne bi prizadeli čustev svojih gostiteljev. V podobnem slogu je začel tudi Kenneth Faried: »Zelo mi je žal, ker v nedeljo ne bo Špancev na nasprotni strani igrišča, ...« Še eden, ki govori, kar misli, da želijo slišati domači novinarji, je završalo naokoli, a le, dokler ni Denverjev krilni center dokončal stavka: »... ker smo jih hoteli potolči v njihovi domovini.«
Po nekaj sekundah tišine presenečenja je Faried nadaljeval: »Ne bom se več grizel v jezik. Odkar smo prišli v Evropo, so nam vsi govorili, da smo dobri, ampak Špancev pa da ne bomo mogli premagati. Hudiča, Španci niso mogli ugnati niti Francozov brez Tonyja Parkerja in Joakima Noaha! Šele ko se bodo uvrstili v finale, se lahko resno pogovarjamo o njih. Mediji so precenili njihove zmožnosti in bili zelo nespoštljivi do ameriških visokih košarkarjev z ocenami, da se ne bomo mogli enakovredno kosati z bratoma Gasol in Sergeom Ibako.«
S tem je sprožil plaz dodatnih pripomb soigralcev, ki so bile resda nekoliko manj sočne. »Prav oddahnil sem si. Naveličal sem se enega in istega vprašanja. Prav tako pa ne bom prav nič pogrešal Špancev,« je denimo dodal Kyrie Irving, ki je Litovcem natresel 18 točk.
Zelo samozavestne so bile tudi besede Derricka Rosa, čeprav njegova vrnitev na igrišča po nizu hudih poškodb ni tako preprosta, kot si je obetal. MVP rednega dela lige NBA leta 2011 na SP dosega v povprečju le 5,4 točke ob 27-odstotnem metu iz igre (trojke 1:17), njegovo razmerje asistenc in izgubljenih žog pa je pičlih 22:16. Najboljšo predstavo je prikazal proti Sloveniji – 12 točk z metom 6:8 in 5 asistenc. »Če imamo srečo, ker so Španci izpadli? Dajte, no. Sreča nima nič opraviti s tem. Sem nas je prignala prav želja, da bi se pomerili z njimi, zato je škoda, da se ne bomo udarili,« je zagotovil Rose, potem ko se je njegovo moštvo uvrstilo v finale s povprečno prednostjo 32,5 točke v dosedanjih osmih tekmah in 31,3 točke naskoka v treh izločilnih dvobojih. Najbolje se ji je upirala Turčija (-21), v končnici pa Mehika (-23). Toda podobno uspešni so bili tudi Španci do usodnega kolapsa. Kako ga je doživel Krzyzewski?
»Prav nič me ne more presenetiti v mednarodni košarki, saj je v njej veliko dobrih reprezentanc, ne le ena ali dve. To sta letos dokazali Francija in Srbija. Že nekaj časa pravim, da naše moštvo ni nepremagljivo, zato tudi za nikogar drugega ne mislim, da ne more doživeti poraza. In vse od osmine finala nočem razpravljati o morebitnem tekmecu v naslednjem kolu. To bi bilo žaljivo podcenjevanje drugega moštva,« vztraja izkušeni selektor, čeprav so ZDA pod njegovim vodstvom nazadnje klonile pred osmimi leti.
