Peter Vilfan: Razpleta se, kot sem pričakoval in napovedoval. Ko sem Slovenijo spremljal med pripravami, sem bil dovolj realen, da me ni zaneslo v ideje ali želje, da bi Slovenija premagovala reprezentance, kot sta hrvaška ali grška, ki jih še vedno štejem med favorite za vrh. Tri zmage iz predtekmovanja so bile pričakovane, Zdovc pa je s to zasedbo opravil dobro delo. V resnici je to moštvo, kakršna ima Jure rad, delovno, poslušno, garaško, četudi kdo včasih zbezlja in ga mora vračati nazaj na pot. Pot do osmerice imajo zdaj odprto, saj so imeli dovolj sreče tako s predtekmovalno skupino kot tisto, s katero se križajo. Tudi v slednji se je razpletlo v njihovo korist. Dvomim, da Latvijci lahko zdržijo agresivnost, kakršno je Slovenija pokazala že doslej. Če jo bo seveda ponovila na tekmi osmine finala.
Tomo Mahorič: Igra Slovenije je zelo dobra, zlasti napad me prijetno preseneča, saj so nekateri igralci zelo samozavestni. Nihanja so logična, ker vsi niso dovolj izkušeni, a se vidi, da je moštvu strokovno vodstvo vcepilo zmagovalno miselnost. A ne glede na to, kaj so doslej naredili, bo pomembno le to, ali bodo uspešno opravili s tekmo, ki jih zdaj loči od razigravanja in boja za olimpijske kvalifikacije. Verjamem, da Slovenija ima moralo za zmago nad Latvijo, a vseeno bi možnosti enakovredno porazdelil na obe strani. Gre namreč za podobni reprezentanci po sestavi in sistemu igre. Manj je igre pod koš, oboji radi mečejo za tri točke in prisegajo na obrambo. Morda so naši le bolj disciplinirani. Škoda le, ker je tekmovalni sistem tako krivičen. Pravega časa za regeneracijo ni, kar bo odločalo v naslednjih dneh, naši pa so po potrošnji med vodilnimi, ker igrajo intenzivno obrambo.
Slavko Kotnik: Glede na to, kakšne težave je imel Zdovc z iskanjem prave zasedbe za EP, je zgodba ta čas zelo pozitivna. Vidi se, da se vsi borijo, ekipa pa deluje tudi zelo homogeno, kar je včasih odločilno. Prednost te reprezentance je res postala, da se tekmeci nanjo težko pripravijo, ker vedno izstreli drugega aduta. Upam, da se jim s selitvijo v drugo državo in na drugo lokacijo ritem ne bo porušil. Meni se zdi napredovanje v četrtfinale povsem dosegljivo. Zdaj ko so fantje že tako daleč in so olimpijske kvalifikacije na dosegu roke, smo vsi dobro razpoloženi in upamo, da jim ne bodo ušle. A če bi se jim zalomilo, tudi ne bi smela biti tragedija, glede na to, koliko dobrih še manjka na EP.
Sašo Filipovski: Mislim, da gredo letos reprezentanci vse pohvale, zgradila je kolektivno igro in se zelo drži borbenega pristopa, s katerim lahko izniči kakšen primanjkljaj. Zdovc je dobro opravil delo. Morda res nihče ni dvomil o tem, da bodo šli čez prvi krog, a ob spremenjenem sistemu EP je zdaj naenkrat osmina finala točka, ko se bo odločalo tudi o letu 2016. Ko bodo preskočili Latvijo, bodo postali sproščeni, ne bo pa lahko. Oboji se zavedajo priložnosti, ki se jim zdaj ponuja. A ko o velikem vložku odloča ena sama tekma, svoje odigrajo tudi druge zakonitosti, ne le tisto, kar se dogaja v igri. So pa Latvijci zelo odvisni od meta in vsi vemo, kaj pomeni dnevna forma, enkrat je tu, drugič si vzame počitek.
Jaka Daneu: Prav prijetno presenečen sem, kako stalne igre kažejo naši skozi EP, bolj, kot je po moje pričakoval celo Jure Zdovc. Počasi so se priključili vsi, ki morajo dati svoj prispevek, z Alenom Omićem so dobili stabilnost pod obročema, k sebi je prišel Klemen Prepelič, za njim Zoran Dragić in Jaka Blažič. Doslej so rasli kot moštvo, res pa je, da niso še imeli slabe celotne tekme. Slabo četrtino ali polčas že, tekme pa ne, zato upam, da ne bo sledila ravno v osmini finala. Načeloma so namreč favoriti, tudi Zdovc je boljši trener od latvijskega stratega. Dejstvo je, da dobro plujejo glede na to, kakšna je letos zasedba, in glede na to, da je moral Zdovc vmes precej prilagajati načrte. Očitno se fantje zavedajo, da lahko kaj naredijo le, če garajo za skupno dobro in jih je selektor prepričal, da bi bilo plavanje v različne smeri zanje usodno.