Združevanje namesto razkosavanja

Ljubljana – Dobre igre Banvita niso več naključje, saj je brez poraza v turškem prvenstvu že sedem tekem. Moštvo vodi slovenski trener Sašo Filipovski, med igralci pa sta Edo Murić in Gašper Vidmar. Vodilna turška zasedba se bo jutri v Fibini ligi prvakov predstavila v Domžalah pri Heliosu (ob 18. uri).

Kakšen je pogled z vrha Turčije, vsaj kar se tiče državnega prvenstva?

V klubu smo vsi zelo veseli. Turška liga je zelo močna, s štirimi evroligaši, ostali igramo v evropskem pokalu in Fibini ligi prvakov. Ritem je naporen, toda ugnali smo največja imena Anadolu Efes, Darušafako, Galatasaray …

Kaj je skrivnost uspeha?

Imamo zelo nizek proračun v primerjavi z ostali klubi, toda dobro smo sestavili ekipo. Zbrali smo košarkarje, ki znajo igrati moštveno košarko. Okoli kluba je veliko pozitivne energije. Bandirma je majhno mestece, v njem imajo ljudje le košarko.

Kako ste zadovoljni z rojakoma Edom Murićem in Gašperjem Vidmarjem?

Vidmar je v Turčiji že skoraj deset let. Vajen je turške kulture, lige in potovanj. Zadovoljen sem z obema, saj imata dober karakter. Sta nosilca, veliko nudita v obrambi in napadu, sprejela pa sta tudi moj način dela.

Je bil še kakšen drug Slovenec v igri za prihod k Banvitu?

Ne, ker je lahko v moštvu le šest tujcev. Zato sta bila Gašper in Edo edina možnost. Drugi niso bili dosegljivi ali pa jih nismo hoteli.

Kakšno je vodstvo kluba?

Delodajalci za vložen denar vedno nekaj zahtevajo v povračilo, toda naš klub je zelo dobro organiziran. Imamo majhno dvorano, vendar nam je ves čas na razpolago. Tudi strokovni štab je odlično sestavljen. Zdravniki, fizioterapevti in kondicijski trenerji so v klubu že dlje časa, zato je vse utečeno in urejeno. Seveda imamo konfliktne situacije, toda naš odnos je odprt.

Imate zdaj kaj višje cilje?

Ljudje v klubu se še vedno veselijo vsake zmage. Predsednik kluba je poslovnež, njegova družina ima tovarno za proizvodnjo mesa, zato ve, da z omejenim vložkom ne more pričakovati čudežev. Ker gre za veliko tovarno, zna ravnati z ljudmi, vse to pa se odraža v klubu. Kljub sedmim zmagam na sedmih tekmah smo ostali z nogami na trdnih tleh.

Kako občutite turško politično krizo?

Vse je odvisno od posameznika. Če iščeš slabe stvari, potem jih v Turčiji zagotovo najdeš, a veliko je tudi lepih zgodb. Po julijskem poskusu notranjega upora je na ulicah več vojakov in policistov, zato je nadzor povečan. Več je kontrol prometa, bolj podrobno gledajo dokumente in nadzirajo medije. Toda v Bandirmi je le 150.000 ljudi, zato ni čutiti težav in napetosti. Ljudje povsem normalno delajo, otroci hodijo v šole … S Turki imam zelo dobre izkušnje. So gostoljubni in ustrežljivi. Resda vsi ne govorijo angleško, toda vseeno ti skušajo pomagati. V Turčiji sem spoznal veliko dobrih in poštenih ljudi.

Danes prihajate spet domov, čeprav le službeno.

V Sloveniji nisem bil od avgusta, zdaj pa prihajam v Domžale, kjer tudi živim. Videl bom otroke, družino in prijatelje. Veliko srečo imam, da smo skupaj s Heliosom padli v isto skupino. Smo dobro pripravljeni, saj smo Helios podrobno proučili.

Boste danes spali doma ali z ekipo v hotelu?

Doma. Najprej bom opravil vse klubske obveznosti, nato pa bomo imeli doma družinski večer. Dobro bomo jedli, se družili, smejali in objemali. Prav to najbolj pogrešam v Turčiji.

Vaš klub igra v ligi prvakov, potem sta tukaj še evroliga in evropski pokal. Kakšen je smisel vseh teh tekmovanj?

Košarkarski svet se je zaradi različnih interesov razdelil, najbolj to čutijo igralci, ki imajo preveč tekem. Težko vse zdržijo. Dobro pa je, da lahko več klubov igra v mednarodnih tekmovanjih, saj lahko merijo moči z boljšimi tekmeci. Samo konkurenca dviguje kakovost. A vprašanje je, kdaj se bodo različne strani spet usedle za isto mizo. Kruh si je potrebno pošteno razdeliti, saj se zanj zdaj tepe preveč različnih struj.

Spremljate slovensko dogajanje?

Le po rezultatih, saj imam v Banvitu preveč dela. Stiskam pesti, da se bo pri Olimpiji vse uredilo in da se bodo dvignili tudi ostali klubi. Želim si, da bi se ljudje usedli in pogovorili. Toda vprašanje je, ali je to mogoče, saj je trenutno po vsem svetu v ospredju razkosavanje in etiketiranje. Upam, da bo v naslednji dobi prišlo na vrsto tudi združevanje.