Kult nove generacije

V improvizirani mešani coni v šotoru pod tribuno dotrajanega stadiona Opečnato polje v slovaški prestolnici, kjer so bili nogometaši na voljo za izjave novinarjem, sta se med prvimi pojavila strelca obeh slovenskih golov Valter Birsa in Nejc Pečnik. Pa nista kar takoj stopila pred kamere in mikrofone, saj sta kot predstavnika najmlajšega vala morala do avtobusa spraviti zaboja z opremo. Po briljantni predstavi izbrancev Matjaža Keka, ki bo pravo rezultatsko vrednost dobila šele po jutrišnjih zadnjih tekmah - verjamem v zmago Slovenije proti San Marinu in upam vsaj na remi Poljske s Slovaško -, med fanti ni bilo zaznati nobene evforije. Zdaj je jasno: nova generacija slovenske članske reprezentance je dozorela za največje podvige. Če bo to premierna zmaga Slovenije na mondialu v Južni Afriki, bo toliko lepše. Sodeč po pristopu in igri, ki so ju kapetan Robert Koren in kolegi prikazali tudi v Bratislavi, se nezadržno odpirajo nove perspektive zelenega moštva. To so potrdili tudi navijači, ki nikoli ne lažejo.

Nacionalno moštvo je pod Kekovo komando dobilo klinično čisto podobo na igrišču in zunaj njega. Za razliko od Srečka Katanca, ki je zlato generacijo vodil s trdimi, včasih neizprosnimi prijemi, je mariborski strokovnjak mehkejši in prijaznejši, značaj tega moštva ga ne sili v zaostrovanje odnosov. Da se razumemo, osnovna načela tudi pri Keku ostajajo povsem ista kot pod Katancem: delo, red in disciplina. »Sem najsrečnejši človek na svetu, ker lahko vodim te fante,« priznava selektor, ker ve, da ima v slačilnici pridne in nadarjene varovance, ki hitro dojemajo zakonitosti nogometa na najvišji ravni in vse bolj suvereno prakticirajo napadalni nogomet. Manjka le še uvrstitev na največji turnir.

 

S posebno karizmo v tem rodu izstopa Milivoje Novakovič, ki zasedbi nadvse prijaznih nogometašev ob igrišču daje nujno potrebno distanco, če hočete ostrino do medijev, zunanjega sveta. »To, kar se dogaja na našem avtobusu, je naša interna zadeva in prosim, da se v to ne vmešavate. Gre za nabiranje pozitivne energije, ki jo potem prenesemo na igrišče,« je »Novagol« odgovoril na zvedava vprašanja o tem, katero pesem prepevajo oziroma kako poteka motivacijski ritual med vožnjo z avtobusom. Napadalec, ki je v svoji karieri prehodil trnovo pot od zapostavljanja doma, pa prek avstrijskih nižjeligašev do uveljavitve v Bolgariji in zvezdniškega statusa v elitni nemški ligi, nazadnje pa po golih pokazal še kakovost velikana z odnosom do dresa z državnim grbom, je pravi zgled za novi val naših legionarjev, ki lahko njegov status dosežejo hitreje in predvsem manj boleče. Homogeni, samozavestni, pogumni in samokritični (Samir Handanovič po tekmi: »Danes pa jaz nimam česa povedati, ker so bili vsi drugi boljši.«) so ustvarili kult reprezentance, ki kot magnet privlači slovensko javnost. Tako močno, da se Južnoafriška republika niti geografsko ne zdi več daleč stran.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela