Lakovič: Primer Vujačič ni porušil sloge

Organizator slovenske košarkarske reprezentance Jaka Lakovič je teden pred evropskim prvenstvom optimističen, saj na treningih ni nobenih težav. Igra pa bo s kapetanom Matjažem Smodišem še bolj tekoča.

Objavljeno
31. avgust 2009 15.30
Tanja Volarič
Tanja Volarič
Ljubljana – Večna lestvica nastopov za slovensko reprezentanco bo to sezono doživela precejšnje spremembe in le njen vrh bo ne glede na razplet na evropskem prvenstvu zanesljivo ostal nedotaknjen. Vodilnega Maria Kraljevića, zdajšnjega direktorja državne selekcije, pač niti ob idealnem razpletu ne more ujeti nihče od zasledovalcev, sta pa zato selektorja Jureta Zdovca (57) po včerajšnjem dvoboju z Grki obšla kar dva njegova varovanca.

Veteran Goran Jagodnik in eden najbolj stalnih članov selekcije v zadnjem desetletju, ljubljanski branilec Jaka Lakovič, ki po 58 nastopih iskreno upa, da bo leto 2009 zanj in za soigralce prelomno v smislu na glas napovedovane kolajne na evropskem prvenstvu na Poljskem, ki se bo za Slovenijo začelo čez natanko teden dni proti Angliji.

Igralci pač še niso pozabili, kakšen spodrsljaj so si prav proti Otočanom privoščili med ogrevalnim turnirjem v Španiji. Namesto s psihološko prednostjo bodo proti Britancem prvenstvo začeli z minusom iz pripravljalnega obdobja, za nameček v na papirju najmočnejši skupini EP, kar je zadostno znamenje za alarm. »Ta čas z mislimi sicer še nismo pri Angliji, a bomo konec tedna zagotovo že nabrušeni in lačni revanše, ki bi imela na EP toliko večjo težo. Hvala bogu za poraz v Španiji, tako smo videli, da je tudi Velika Britanija, četudi jo mnogi postavljajo na dno naše skupine, spoštovanja vreden tekmec. Pomembno je, da zdaj vemo, kje so njene prednosti in kje naše slabosti, veliko neznank ni, torej se ne podajamo na nam neznano področje,« se Lakovič še kako dobro zaveda, da je zmaga proti Otočanom nujna za ohranitev upov o napredovanju.

Sam se pač predobro zaveda, kaj na tekmah še manjka slovenski reprezentanci, da bi postala enakovreden tekmec večjim evropskim selekcijam, kot članu Barcelone mu je tudi jasno, da je največja težava narediti psihološki korak naprej. »Trenutno sicer ni razlogov za nestrpnost med nami, tudi za pretirano zaskrbljenost ne. Na dosedanjih tekmah je vse izgledalo precej slabše, kot je v resnici, saj na treningih igramo povsem drugače. Igra je tam bolj tekoča, obramba dobra, a to bo treba prenesti na tekmo, kar je mogoče največji zalogaj. A do konca priprav imamo še tri tekme, nedeljska z Grčijo bi znala že pokazati, kaj nam je uspelo popraviti,« je po petkovi tesni zmagi z Bolgarijo večjo težavo kot v slabi strelski formi, ki pesti celo zunanjo linijo, našel v luknjah v obrambi. Včeraj pa je lahko že z veliko večjim zadovoljstvom pospremil igro proti Grčiji, saj je s soigralci pokazal daleč najboljšo igro pripravljalnega obdobja.

»Proti Bolgarom smo v drugem polčasu sicer naredili manjši obrambni napredek in s tem dobili tekmo, a se je spet potrdilo, da nam cona dela velikanske težave. Met nam nikakor ne steče, celo tisti z najbolj odprtih položajev, a jaz se zaradi tega ne bi sekiral. Bolj nas mora skrbeti obramba. V prvem polčasu smo dobili 48 točk, kljub slabemu napadu pa jih še vedno dali 40, kar dovolj zgovorno priča, zakaj se moramo bolj osredotočiti na obrambo. Dejstvo je, da doslej preprosto še vedno nismo sledili temu, kar smo se dogovorili pred tekmo. Vseh pet, ki nas v kateremkoli trenutku stoji na parketu, se mora zavedati, da nosi veliko odgovornost. Brez garanja pade v vodo delo vseh,« resno opozarja Lakovič, ki podobno kot soigralci stežka pričakuje vrnitev Matjaža Smodiša v selekcijo.

»Ogromna razlika je, če je Matjaž v selekciji ali pa če ga ni. Ni le naš kapetan na papirju, je veliko več. Je vodja tega moštva in kot tak izredno pomemben del sistema, tega se zavedajo tudi naši tekmeci. Vsi upamo, da bo čim prej nared, čeprav je vse manj časa. Sam pravi, da se počuti precej bolje, takšne novice pa so tudi za vse nas v teh dneh in pred zadnjim turnirjem v Nemčiji precej dobra spodbuda,« je tudi Lakovič zanikal, da bi odhod in delno dviganje javnega prahu okoli Aleksandra Vujačiča osiromašila duh v moštvu. Kvečjemu ga je ob vseh kritikah na račun državne selekcije, ki so jih zasledili v njegovem javnem dopisu, okrepilo …