Lanski padec kladiva varljiv

Ljubljana – Toda, to je to šele začetek. Njegovo telo je ta čas – kot je razložil – pripravljeno za delo, zdaj bodo prišle na vrsto glavne obremenitve. Po enoletnem premoru se telo dobro odziva na ponovno vadbo, a je kljub temu previden in si je predse zastavil etapne cilje, po katerih bo sproti krmaril do najbolj želenega – olimpijskih iger v Londonu. Po tekmovalnem odmoru so kazalci po začetnem treningu spodbudni, pot, ki je pred njim, pa mu ne budi strahu, saj natančno ve, kaj ga čaka. Izdelal si je okvirni načrt in ga bo sproti prilagajal trenutni pripravljenosti. Prvič naj bi nastopil na reprezentančni tekmi evropskega pokala junija v Turčiji, glavna tekma sezone naj bi bilo svetovno prvenstvo v Južni Koreji. Leto bo podrejeno pripravam na olimpijske igre 2012, ko naj bi bil spet na svetovni ravni in eden od kandidatov za kolajno.

Projekta se je lotil umirjeno in preudarno. »Za mano je šele prvi korak, pred mano je dolga pot. Daljave čez 70 m so dober napovednik. Sezono 2009, ko sem v Berlinu osvojil naslov svetovnega prvaka, sem začel z nižjega izhodišča in so bili meti dva do tri metre krajši. Zavedam se, da to ni natančno merilo, saj sem bil po olimpijskih igrah neprekinjeno v pogonu, po odmoru pa so dosežene razdalje vendarle obetavne,« je Kozmus ocenil prve namerjene metre po vrnitvi in nanizal naslednje vmesne cilje: »Do maja bi rad dvignil izid do 75, 76 m. Formo bom gradil na pripravah v Medulinu, morda bom skočil še do Splita, da razbijem monotonost, konec marca pa sem dogovorjen za trening v družbi nekaj drugih metalcev v Sočiju. Zanima me, če so pri specialnih vajah odkrili kaj novega,« bo Kozmus vmes malo povohunil pri tekmecih.

Nastopal bo malo. »Po evropskem pokalu v Izmirju bo izbira nastopov odvisna od pripravljenosti. Če se bom odločil za tekmo, bom metal doma. Mitinge na tujem bom izpustil, ker bi bili zgolj potrata časa in energije. Raje bom dneve izkoristil za trening. Zame bo bolj pomembno, da bom oddelal še en ciklus treningov in se pripravil za svetovno prvenstvo. Če mi bo uspelo dvigniti izid za finale, bom nastopil v Daeguju. Mislim, da bi 78 m moralo zadostovati.«

Lanska sezona v metu kladiva je bila z zgolj sedmimi izidi čez 80 m piškava. Po dvakrat so presegli osemdesetico Japonec Kodži Murofuši, Slovak Libor Charfreitag in Belorus Pavel Krivicki, enkrat Dilšod Nazarov iz Tadžikistana. Murofuši je bil z 80,99 m najdaljši, Slovak si je nadel evropsko krono s komaj 80,02 m. Ob Kozmusovem slovenskem rekordu 82,58 m se zdijo tekmeci na prvi pogled lahko dosegljivi, a je podoba varljiva. »Skromni izkupiček je posledica nastalih okoliščin. Po mojem umiku ter kaznih Ivana Tihona in Vadima Devjatovskega smo manjkali trije, Murofuši v Barceloni ni mogel nastopiti, zato je bilo evropsko prvenstvo bolj žalostno. Poleg tega si v letu, ko je na urniku EP, mnogo metalcev privošči počitek. Letos se bo raven zanesljivo dvignila, drugo leto bodo tekmeci eksplodirali,« si Kozmus ne dela utvar, da bi mu lahko lanski padec olajšal pot do morebitnega novega triumfa.

Ob vprašanju, ali mu manjka trener Vladimir Kevo, znan po strogosti, s katerim sta se po umiku s tekmovalne scene razšla, je Kozmus razložil, da vadba teče nemoteno: »Dovolj sem zrel in vem, da brez dela ni dobitka. Ne potrebujem nikogar, ki bi me priganjal, zavedam se, da bližnjic ni in da moram garati. V ekipi, ki me podpira, je nekdanji trener in bioterapevt Marjan Ogorevc, s katerim razvijava tako telo kot psiho in usmerjava energijo. Z energijsko podporo je trening bolj učinkovit, sproščanje po vadbi pa omogoča hitrejšo regeneracijo. Vadba je bolj ali manj enaka kot prej. Vsebuje le nekaj več specialnih vaj in malenkost manj dela na moči, medtem ko je število metov približno enako. Pomemben člen moje ekipe je še nutricionist Severin Lipovšek.«

Družina in poslovni projekti olimpijskega prvaka iz Pekinga ne bodo ovirali, saj bo tri vogale pri hiši podpirala žena Maja. »Ko sem se odločil za vrnitev, se je bilo treba na novo organizirati. Žena je prevzela glavno skrb za družino in hostel, jaz sem ji le v podporo. Hči mi je obogatila življenje in mi ga vsake toliko popestri s kakšno malo zdraho, a družinsko življenje sem moral podrediti športni karieri. Računam, da se mi bosta žena in hči občasno pridružili na pripravah, tako da ne bom preveč oddaljen in ne bom zamudil hčerinega odraščanja.«