Lastnoročno pokončal merjasca

Dvanajst let. Toliko časa je potreboval Nikolaj Valujev, da si je uresničil življenjski oziroma športni sen. Da se je vpisal v zgodovino boksa, ki ga je začel trenirati leta 1993. Z zmago nad ameriškim Portoričanom Johnom Ruizom si je namreč v soboto – pravzaprav je bila že nedelja – izbojeval šampionski pas združenja World Boxing Association (WBA) ter na ta način postal prvi ruski profesionalni svetovni prvak v težki kategoriji. A to še ni vse: zdaj se lahko pohvali tudi s tem, da je doslej največji in hkrati najtežji šampion v kraljevski kategoriji. Pri – reci in piši – 213 centimetrih in 147 kilogramih (!), s čimer je za 26 kilogramov na tehtnici prekosil dosedanjega rekorderja, Italijana Prima Carnero iz leta 1933.

Vladimir Kličko, ki je bil tokrat v vlogi strokovnega komentatorja pri ARD, je pred težko pričakovanim obračunom v berlinski dvorani Maxa Schmelinga pravilno napovedal. »Zame je že zaradi višine favorit Valujev. Si predstavljate, kakšne težave je imel Ruiz na pripravah z izbiro 'sparing partnerjev'? Najbrž se je moral ponje odpraviti kar v najbližje košarkarsko moštvo,« se je pošalil ukrajinski boksar, ki se bo po vsej verjetnosti konec marca prihodnje leto tudi sam potegoval bodisi za lovoriko IBF (Chris Byrd ) bodisi za šampionski pas WBO (Lamon Brewster).

Toda ruski »King Kong«, kakor so začeli 32-letnega Valujeva (43 zmag, 31 s k. o., brez poraza) klicati po znani filmski uspešnici, je imel proti 25 centimetrov nižjemu Ruizu (41 zmag, 28 s k. o., 1 remi, 6 porazov) v uvodnih rundah obilo težav, ker ga s prvim udarcem ni in ni mogel držati na razdalji. Levi »jab« si je nastavil šele sredi dvoboja, ko je nekajkrat zadel v polno tudi s svojo boljšo roko – desnico. Kljub temu je bil obračun do konca odprt in gledalci – v dvorani se jih je zbralo skoraj 10.000, med katerimi je bil tudi legendarni Mohamed Ali, ki si je prišel ogledat novo zmago svoje hčerke Laile – so nestrpno čakali na sodniško razglasitev. Zmaga po točkah s 116:113, 114:114, 116:114 je navsezadnje tudi zavoljo »domačega terena« pripadla Valujevu, ki že več let trenira in živi v Nemčiji pri menedžerju Wilfriedu Sauerlandu.

Ruiz (»Le v boksu te lahko oropajo brez pištole!«) se z odločitvijo ni mogel sprijazniti, zato je jezno odvihral v slačilnico, za pravi incident pa je po razglasitvi poskrbel njegov trener Norman Stone, ki je ruskemu velikanu vzel šampionski pas. V ringu je prišlo do prerivanja, padli so tudi udarci, na koncu pa so Američana, ki je znan po takšnih izbruhih, stisnili v kot in ga slednjič vendarle pomirili.

»Dvoboj je bil tesen, lahko bi zmagal eden ali drug. Če vprašate mene, je tehtnico na Nikolajevo stran prevesila njegova boljša telesna pripravljenost. V zadnji, po mojem mnenju odločilni rundi je pač bolje stal na nogah,« je omenil Kličko, medtem ko je sloviti ameriški menedžer Don King, ki med drugimi bdi tudi nad Ruizom, pristavil: »Valujev je zmagal. Zdaj je on svetovni prvak in tega mu ne more nihče vzeti.«

»Beast From the East« (Pošast z vzhoda), kakor se glasi njegov vzdevek, razumljivo ni skrival navdušenja po največjem uspehu v karieri. »To je velik dan zame, nanj pa sem čakal celih dvanajst let. Dober občutek je imeti šampionski pas, ki ni prav nič težak. Prav nasprotno: čisto lahek je,« je kar žarel Valujev, ki je bil že pri 12 letih visok 196 cm, pri osemnajstih pa je meril že 210 cm. »In to kljub temu, da sta moja starša visoka zgolj 168 cm,« je razkril ruski velikan, ki je sprva treniral košarko, preizkušal pa se je tudi v metu diska. Njegova velika strast je lov, iz katerega ima zanimivo anekdoto. »Ko sem se nekoč odpravil na merjasca, ga nisem zadel najbolje, a dovolj dobro, da ga je moj pes hitro dohitel in se spopadel z njim. Nisem hotel še enkrat pomeriti, ker sem se bal, da bi zgrešil in ranil psa. Zato sem stekel do njiju in lastnoročno pokončal merjasca.«

Profesionalni boks je pač šov. In šov potrebuje takšne ljudi ...