Le Tokič enakovreden z evropskim vrhom

Za slovenske predstavnike se je evropsko namiznoteniško prvenstvo v Beogradu končalo dan pred uradnim zaprtjem. Da se niso ponovila prejšnja leta, ko so končali še mnogo prej, je zaslužen Bojan Tokič, ki se je med posamezniki uvrstil v četrtfinale.

Objavljeno
31. marec 2007 18.15
Bojan Tokič
Beograd - Za slovenske predstavnike se je evropsko namiznoteniško prvenstvo v Beogradu končalo dan pred uradnim zaprtjem. Da se niso ponovila prejšnja leta, ko so končali še mnogo prej, je zaslužen Bojan Tokič, ki se je med posamezniki uvrstil v četrtfinale. To je doslej njegov največji uspeh na velikih tekmovanjih in dobro izhodišče za delo naprej. Žal pa je Novogoričan nekakšen osamljen jezdec v slovenski reprezentanci, saj pri drugih ni zaznati nikakršnega napredka.

Tokič je v Beogradu presegel cilje, čeprav priznava, da bi lahko dosegel še kaj več. Predvsem obžaluje zamujeno priložnost med moškimi pari, kjer sta imela skupaj s Hrvatom Rokom Tošićem ugoden žreb, toda v osmini finala proti Avstrijcu Wernerju Schlagerju in Francozu Patricku Chilaju zapravila zanesljivo vodstvo.

Tokič in Safranova do osmine finala

Do osmine finala je Tokič prišel tudi skupaj z Martino Safran, največji podvig pa mu je uspel med posamezniki. Z odlično igro - slovenski strokovnjaki so se strinjali, da še nikoli ni igral tako dobro, je kot za šalo premagoval nasprotnike, med drugim je ugnal tudi 18. igralca sveta Rusa Alekseja Smirnova. A še za korak naprej mu je zmanjkalo sreče pri žrebu. V četrtfinalu je naletel na najboljšega evropskega igralca in nekdanjo številko 1 na svetu, Nemca Tima Bolla, proti kateremu pa pravih možnosti ni imel.

"Timo je boljši, ni kaj. A sem se mu dobro upiral in menim, da izid 0:4 ni pravičen. Zaslužil bi si niz ali dva," je menil 58. igralec sveta, ki je svojo atraktivno in napadalno igro prisilil Bolla, da je bil maksimalno zbran. Razlika v kakovosti se je pokazala predvsem v zaključkih nizov, v katerih je Boll pokazal tipično nemško hladnokrvnost. Tako lahko rečemo, da je eden glavnih razlogov Nemčeve zmage psihološka pripravljenost, saj nasprotnikom, kot so Tokič in še nekateri drugi, proti njemu ni lahko igrati, še posebno če imaš izrazito negativen izkupiček v medsebojnih tekmah, če se povrh tega boriš za odličje, pri tem pa zapraviš tudi vodstvo 8:4 v uvodnem nizu.

Tokič je lahko ponosen na svoje dosežke

A ne glede na poraz v četrtfinalu, je lahko Slovenec ponosen na svoje dosežke. "Nisem še v samem evropskem vrhu, a sem spet dokazal, da lahko marsikomu zagrenim življenje. Še naprej bom trdo delal in če se mi bo na naslednjih tekmovanjih ponudila priložnost, če bom imel še več sreče pri žrebu, jo bom poskušal izkoristiti. Mogoče pa na naslednjem evropskem prvenstvu lahko storim še korak dlje," ne bo vrgel puške v koruzo Tokič, ki bo zdaj svoje misli preusmeril na priprave za svetovno prvenstvo. To se bo konec aprila začelo v Zagrebu. Če bo tudi na Hrvaškem premagal kakšnega uglednega nasprotnika, bo lahko začel razmišljati tudi o svoji veliki želji, da na svetovni kakovostni lestvici pride na mesta, ki neposredno vodijo na olimpijske igre v Peking.

Če ne bi bilo Tokiča, bi Slovenci srbsko prestolnico zapustili že kakšen dan prej (večina jih je ostala in spodbujala svojega reprezentančnega kolega), saj so s tekmovanjem zaključili že v četrtek. To samo kaže na to, da so trenutno daleč od evropskega vrha, razočaranje so predvsem dekleta. Bronaste iz ekipnega dela prejšnjega prvenstva bi morale pokazati več. Res, da imajo nekaj opravičil (poškodba Biljane Todorovič ...), toda vse skupaj niso dosegle niti ene zmage, ki bi kaj pomenila. Predvsem pa moti dejstvo, da so prehitro zadovoljne. Če imata Manca Fajmut in Jana Tomazini olajševalno okoliščino v mladosti ter neizkušenosti, Todorovičeva v poškodbi rame, pa bi si morala Martina Safran postaviti višje cilje. Konec koncev je imela proti kitajski Nemki priložnost za zmago in napredovanje med najboljših 32.