Tiskane izdaje
»Tek je sestavni del mojega vsakdana, ni pa življenjska obsedenost. Tečem zato, da normalno živim, ne živim zato, da lahko tečem,« razmišlja novinar Igor E. Bergant. Na LM je prvič nastopil pred petimi leti. Štartal je z 10 kilometri, nadaljeval z nizom udeležb na polmaratonu, vmes je preizkusil moči še na 42 km. Uspešno jih je premagal tudi včeraj.
Nekdanji priljubljeni športni novinar, zdaj voditelj Odmevov, na teden v povprečju preteče od 50 do 60 kilometrov. »Ljubljana je zelo primerno mesto za tek, saj ponuja različen teren – od razgibanega, ravnine, pa do hribovitega. Sredi mesta lahko povsem odklopiš misli od vsakodnevnega trušča,« je povedal.
Vremenske preglavice ga ne ustavijo. Teče tudi pozimi. »Včasih se je treba prisiliti in disciplinirati,« je dejal in dodal, da nikoli ne preteče več kot 15 km na dan. Izjema so bile le priprave na maraton. »Tečem za sprostitev. Res je, da tek na 42 km ni ravno užitek, pa vendar je to nek preizkus lastnih mej. Z leti človek želi spoznati sebe tudi v ekstremnih situacijah. Nikakor pa tek ni obsedenost, ki bi ji vse podredil. Tek je predvsem sredstvo za boljše počutje, za urejeno, pametno, disciplinirano življenje,« je razkril svojo tekaško miselnost. Med tekom najraje prisluhne oddajam in novicam tujih radijskih postaj (Guardian, BBC in ORF), pa nogometnim, ker ga angleški nogomet še vedno zelo zanima. »Nekateri pravijo, da jim kombinacija teka in poslušanja radijskih vsebin ne ustreza, meni pa. Na nek način podvojim korist,« je razkril.
Tekaških prireditev se redko udeležuje, saj ne mara gneče. Na LM se vsako leto poda, da bi okusil vzdušje velike športne prireditve v mestu, v katerem prebiva: »Prav zanimiv občutek je teči po ulicah, po katerih se ponavadi vozim z avtomobilom ali kolesom.« Navdušuje ga tudi pozitivna energija, ki jo ustvari množica. Maraton je bil tokrat priložnost sprejemanja novih sklepov in izoblikovanja idej, ki so se rojevale ob glasbeni spremljavi iz predvajalnika mp3: »Izbral sem si skladbe, ob katerih sem lahko razmišljal. Vsaka ima svojo zgodovino, ki je vezana na izbrane dogodke in ljudi. Pogosto med tekom premlevam dogodke in iščem rešitve, ki se pozneje izkažejo za koristne. Istočasno pa se zberem na tek. Na tako dolgi razdalji je namreč ključno, da ne štartaš prehitro, ampak vzdržuješ lasten tempo. Ko sem prvič tekel na 42 km, sem se ravnal po množici, se prehitro pognal s štarta. Tokrat bogatejši za izkušnjo napake nisem ponovil,« je dejal Bergant. Njegov cilj je bil 42 km premagati v treh urah in pol. Dosegel pa je še boljši čas – 3;14:18.
Kdaj pa je vzklila njegova ljubezen do teka? »Žena je zelo jezna, če poudarim, da vse življenje tečem,« je odgovoril na vprašanje. V otroštvu je po Rašici pogosto spremljal očeta, nekoč zelo uveljavljenega športnega novinarja Evgena Berganta. »Tekel sem počasi, po malem in manj zavzeto,« je poudaril, da takrat še ni imel statusa resnega tekača. Imel je tudi nekaj odvečnih kilogramov. »Z leti pa človek pride k pameti. Žena je bila izjemno zaslužna, da sem se navzel športnega življenjskega sloga,« je pohvalil življenjsko sopotnico Vesno, nekdanjo vrhunsko športnico.
S športnim udejstvovanjem je spremenil tudi prehranjevalne navade. »Začel sem uživati manjše obroke, postal sem previdnejši pri izbiri hrane in pijače. Nisem sledil dietam, odločil sem se za naravno pot. Kakor na vseh življenjskih področjih, tudi pri prehranjevanju velja, da so dolgoročni rezultati mogoči le z dolgoročnim pristopom. Vesel sem, da sem se tega lotil,« je razpredal. Opaža, da se pomembnosti zdravega življenja zaveda čedalje več ljudi. »Še bolj bi morali spodbujati zdrav slog življenja. Vsekakor pa velja, da ti drugi lahko le dajejo namige, odgovornost mora prevzeti vsak nase,« je poudaril sogovornik, ki si je, preden se je spopadel z 42-kilometrsko traso, zaželel, da bi šel po teku z ženo na dobro kosilo, naslednji dan normalno v službo, že jutri pa nadaljeval svoj ritual – si nadel tekaške copate za naslednjih 10 kilometrov...
