Tiskane izdaje
Ljubljana - Začelo se je kar malo tragično. Parletni mladenič, ki za seboj še nima prav veliko obrnjenih pedalov, je v popolnem zanosu na poti na kilometer in pol dolgo progo otroškega maratona Franja v BTC Cityju trčil v prav tako malce neprevidnega pešca. Vrglo ga je vznak, tudi kakšno solzo je potočil, a že par minut pozneje je, kot da se ni nič zgodilo, ponosno čakal štartni pisk.
Takšna je Franja: vsako leto polna novih izkušenj, sladkih in tudi grenkih, ki pa na koncu - ko si sleherna mlada duša, ki zbere dovolj poguma za nastop na največji kolesarski športno-rekreativni prireditvi pri nas, za vrat obesi težko prisluženo kolajno - povsem zbledijo. Sobotna Franja je predvsem dokaz, da slovenska mladež, vrtičkarska in osnovnošolska, še miga - in to nadvse številčno.
Lani je udeležence družinsko-šolskega maratona prav sredi 25-kilometrskega kroga ujela nevihta in jih prebičala s točo. Letos padavin ni bilo, ozračje pa segreto do vrhunca. »Čeprav je bilo izjemno vroče, je bilo to še vedno bolje kot lani, ko nas je pralo,« je z nasmeškom dejala 16-letna Škofjeločanka Maja Lovko, ki se je s Franjo spopadla že petič. Vsesplošna rešitev? Sladoled pred štartom in veliko, veliko pijače med gonjenjem pedalov.
Ko si enkrat del Franje, to ostaneš za vedno. »Že lani sem bil tu z družino in mi je bilo všeč, pa sem se odločil, da grem še enkrat,« je izstrelil Nik, eden od udeležencev družinsko-šolskega maratona. In čeprav nihče ne sodeluje, da bi zmagal, ker itak zmagajo vsi, je bilo tik pred štartom v nepregledno dolgi koloni pred Kristalno palačo čutiti kanček razburjenosti in napetosti. Starši so podmladku delili napotke - čim manj gledat levo-desno, sploh pa se ne ozirat nazaj; zavirat le, kadar je potrebno -, da je sobotna Franja ohranila sloves najbolj varnega dne vsakoletnega tridnevnega kolesarskega praznika.
Pol ure po malo večjih otrocih so se v dir pognali še najmlajši, tam nekje do osem let stari. Spodnja meja? Takole na oko dve do tri leta. Štartni strel iz pištole jim je bil prizanešen, da ne bi kdo pobral pêt, še preden bi se začelo, na progo so se raje pognali po tihem zamahu zastavice in rahlem pisku. Ko so nekateri komaj dobro ogreli noge, je najhitrejši že pospravil pod streho kilometer in pol dolg krog in se bliskovito vrnil pred Kristalno palačo. Jan Beber, osem let star, z Unca - prvi med enakimi, zmagovalec med zmagovalci.
V cilju pa energijska ploščica, topel obrok, škljocanje za družinski album in obljube z vseh strani, da se prihodnje leto spet vidimo. Če bo med udeleženci tudi 13-letni Ljubljančan Jakob Jerše, bo to zanj že - reci in piši - sedma Franja v življenju. Kapo dol!
