Kolesarjenje ima pri nas iz leta v leto več privržencev, a ga infrastruktura žal ne dohaja

Prav nič nenavadno ni, da je kolo očaral in začaral številne. Je kaj lepšega kot z vetrom v laseh z lastno močjo mišic in energije premagovati strmine, doline in nabirati kilometre v prijaznem okolju zunaj mest? Poganjanje pedalov je rekreativna dejavnost, ki je primerna za vse starosti in prispeva k boljšemu počutju, nabiranju kondicije, krepitvi mišic in hkrati omogoča izlete v naravo, kjer zadihamo s polnimi pljuči, si napolnimo »baterije« ob druženju s prijatelji, sami ali pa izživljamo rekreativno-tekmovalne ambicije. Za marsikoga je kolesarjenje postalo slog življenja oziroma nujna sprostitev ter vir energije in idej po napornem vsakdanu. Kolo je lahko vaš najboljši prijatelj na cesti, kolesarski stezi ali gozdni poti.

Na naših cestah je v zadnjih letih opaziti pravi razcvet kolesarjenja, kar nenazadnje dokazuje množična udeležba na rekreativnih kolesarskih maratonih. Reka kolesarjev na Franji je vsako leto širša in daljša. Kako tudi ne, naša mala Slovenija s svojo geografsko lego, razgibano pokrajino in naravnimi lepotami na stičišču Alp, Panonske nižine in Sredozemlja ponuja številne možnosti za kolesarske počitnice. Zaradi mediteranskega vpliva je poganjanje pedal pri nas možno vse leto, z izjemo gorskega sveta, ki je s svojim hladom vabljiv predvsem v poletnem času.

Jasno je torej, da ima Slovenija odlične pogoje za razvoj kolesarskega turizma. Pa bi lahko naša dežela bila bolj prepoznavna na tem področju? Ker tuji turisti Slovenije še ne prepoznavajo kot kolesarske destinacije, bi lahko bilo to dejstvo v prihodnosti velik potencial. Zavedati se je treba, da je svetovna kolesarska industrija danes v močnem porastu in pravzaprav ne pozna recesije niti v času, ko jo čutijo skorajda vse gospodarske panoge. Enako velja za kolesarski turizem, ki sicer ni zabeležen v turistični statistiki Eurostata, a trendi kažejo na velik porast.

Kolesarjenje je ena od najbolj trajnostnih oblik športne, rekreacijske in turistične dejavnosti, t. i. mehki turizem, ki je prijazen okolju in zanimiv z ekonomskega vidika, saj je pomemben turistični proizvod.

Slovenska turistična organizacija je z zavedanjem pomena kolesarjenja za slovenski turizem razvila svoje standarde za opredelitev določenega območja za kolesarsko destinacijo. Ta mora zagotavljati dobro označene kolesarske ture in poti, zemljevide, najem kolesa, nastanitev za kolesarje, kolesarske vodnike, kolesarsko informacijsko točko ter najem in popravilo koles.

Tudi organizacija finala svetovnega prvenstva v rekreativnem kolesarstvu pri nas je bila odlična priložnost za promocijo in razvoj kolesarskega turizma. Če bi v Sloveniji bila vzpostavljena kolesarska mreža, za katero so nedvomno potrebna velika vlaganja (izgradnja kolesarskih poti, oznake, oglaševanje, pestra ponudba nastanitvenih zmogljivosti, prilagojenih kolesarjem), bi lahko prepričali marsikaterega turista kolesarja, da bi zapravljal pri nas.

Infrastruktura: po kolesarskih poteh se dežela prepozna

»Kolesarski turizem je okoli nas nenormalno razvit, mi pa v Sloveniji potenciala ne znamo izkoristiti,« je pogosto slišati z ust kolesarskih zanesenjakov. Že samo krajša tura po naših cestah ti da hitro vedeti, da kolesarska infrastruktura ne dosega kakovosti in standardov kolesarsko razvitih dežel, še zdaleč pa ne dohaja eksplozije kolesarstva na naših cestah. In prav ta razcvet bi moral ustvariti večje potrebe po vlaganju v infrastrukturo in prispevati k boljši kolesarski ponudbi. Turisti kolesarji se bodo namreč vračali in kolesarsko destinacijo z dobrim glasom ponesli v svet le, če se bodo na stezah počutili varno.

Glavno vlogo pri vzpostavitvi državnega kolesarskega omrežja je leta 1997 prevzela Direkcija RS na Ministrstvu za promet, ki je leta 2000 pripravila Strategijo razvoja državnega kolesarskega omrežja v RS kot predstavitveno gradivo na področju razvoja. Sloveniji denarja za kolesarske poti in izgradnjo omrežja namreč vedno zmanjka, ker te niso nujne. Se pa ob izdatni pomoči občin počasi, a vztrajno povezujejo kolesarjem namenjene trase.

V Sloveniji imamo krajše odseke kolesarskih poti na Gorenjskem, v Pomurju, ob Obali in v nekaterih mestih, ni pa narejenih povezav. Mreža kolesarskih poti pa je lahko učinkovita le, če imajo kolesarske površine sklenjen tok in se ne končajo kar slepo.

Dohodek, ki ga ustvarja kolesarski turizem v kolesarsko razvitih državah, skoraj ne zaostaja za dohodki iz drugih oblik turizma. Slovenija, ki ima v primerjavi s sosednjimi državami manj razvit kolesarski turizem, se lahko zgleduje na primerih, ki jih najdemo v sosednji Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji in na Nizozemskem. Kolesarski turizem je najbolj razvit v Alpah zaradi kombinacije kolesarskih poti in čudovite narave, tudi na Mallorci in v Emiliji-Romanji imajo zelo dobre cestne poti, medtem ko imajo v okolici Gardskega jezera ali Livigna zelo dobre poti za gorske kolesarje, ob Donavi ali Dravi pa krasne kolesarske steze.

Ob interesu države bi se lahko izkoristila obstoječa infrastruktura, ki je pogosto neizkoriščena (stranske poti, opuščene železniške poti, kolovozi, gozdne poti). Seveda je vanjo potrebno vlagati in jo vzdrževati, označevati poti, oglaševati in ponujati primerne nastanitve, organizirati spremljajočo infrastrukturo (počivališča, izposojevalnice koles, gostinsko ponudbo, povezavo z javnim potniškim prometom itn.). Vzporedno z izgradnjo infrastrukture bi morali za promocijo nastajati turistični vodniki, brošure in kolesarske karte, vzporedno pa se ponujati nove podjetniške možnosti za zaslužek v industriji koles, kolesarski opremi in oblačilih, dodatnih storitvah ter v gostinstvu in turizmu.

Kolesarjenje kot turistični produkt

Kolesarski turizem v svetu beleži rast in predstavlja dragocen trg. Ne smemo pozabiti, da se kolesarski turist uvršča med nadpovprečne potrošnike. Razvit kolesarski turizem kreira nova delovna mesta, krepi lokalno okolje, povečuje povpraševanje po določenih storitvah in produktih in omogoča razvoj spremljajočih dejavnosti, kot so gostinstvo, prenočišča, servisne in informacijske dejavnosti ter tako lahko predstavlja resno gospodarsko panogo

Še posebej v časih gospodarske krize, v katerih ustaljene panoge propadajo, bi lahko bil kolesarski turizem nova razvojna usmeritev lokalnih skupnosti. Gre za vseslovensko priložnost, če se seveda ustvarjalci razvoja našega turizma zavedajo moči trendov kolesarjenja po kolesarskih poteh v tujini in razcveta rekreativnega kolesarjenja pri nas.

Več ljudi bo kolesarilo, bolj bomo pri zdravju in dalj časa bomo ohranjali delovno aktivnost ter na ta način dlje prispevali denar v državno blagajno.

Kolesarski turizem nedvomno ima možnosti, da postane eden od prodornih trajnostnih produktov in trden temelj čistejše sonaravne gospodarske panoge oziroma t. i. mehki (zeleni) turizem. Za dosego tega je ključnega pomena ustrezno načrtovanje kolesarske infrastrukture, vzpostavitev mreže kolesarskih poti, uspešno trženje in oblikovanje celovitega dinamičnega produkta s specializiranimi ponudniki. Le tako imajo kolesarske poti možnosti, da ob sinergijah trajnostne mobilnosti, razvojem podeželja, zdravja in turizma postanejo pomembne in prodorne ekonomske poti.