Matt Walsh: Neuigranost ne more biti večno opravičilo

Ljubljana – Matt Walsh pri skoraj 27 letih ni košarkarski zelenec, vendar je minuli četrtek odigral šele drugo tekmo v evroligi. V njej je navdušil zahtevno tivolsko občinstvo in postal šele tretji Olimpijin igralec po osamosvojitvi Slovenije, ki je v elitnem tekmovanju presegel magično mejo. Z 32 točkami se je pridružil Dušanu Hauptmanu, ki se je z enakim dosežkom izkazal 11. januarja 1995 med dvobojem Real : Smelt Olimpija (74:72) in Šarunasu Jasikevičiusu, strelcu 30 točk v tretji tekmi osmine finala evrolige 2000 z Olympiakosom v Ljubljani (85:67).

Čeprav se je postavil ob bok klubski legendi in enemu od najboljših evropskih košarkarjev zadnjega desetletja, za nameček pa si s Tiagom Splitterjem iz Caje Laboral delil naslov MVP kola, se Walsh nerad spominja tekme z Maroussijem. »Le zakaj bi se je? Igral sem dobro, vendar smo izgubili. Ne morem se počutiti kot MVP po porazu. Če bi zmagali, bi rekel, da je bila tekma odlična,« pravi 198 cm visoki krilni košarkar iz Hollanda v ameriški zvezni državi Pennsylvanii, ki ima za seboj pisano košarkarsko pot.

Po študiju na univerzi Florida se je poskušal uveljaviti v ligi NBA, vendar je ostal pri treh odigranih minutah v dveh tekmah za Miami in dveh točkah. Zato pa je začel puščati vidne sledi ob selitvi v Evropo. V dresu Larisse je bil pod vodstvom zdajšnjega Maroussijevega trenerja Georgiosa Bartzokasa drugi strelec grškega DP 2005/06 (povp. 17,8) in na eni tekmi metal trojke 9:12, naslednje leto pa je igral za Manreso s povprečjem 11,3 točke.

Rekord svoje španske sezone (25 točk) je dosegel prav proti Tau Vitorii, ki bo pod novim imenom Caja Laboral jutri gostovala v Tivoliju. Zadnji dve sezoni pa je preživel v Charleroiju in z moštvom, ki ga je vodil hrvaški strateg Dražen Anzulović, osvojil dva naslova belgijskega prvaka. Lani je dosegal 13,3 točke v evropskem pokalu in se izkazal s 44,2-odstotnim izkoristkom pri metih za tri točke.

»Charleroi je bil dobra priprava za Union Olimpijo, saj je Anzulović v marsičem podoben Juretu Zdovcu. V Ljubljano sem prišel, ker se želim dokazati v evroligi, saj je drugo najmočnejše tekmovanje na svetu za ligo NBA, v kateri nisem pustil korenin. Košarka je moja najljubša zabava, vendar sem tudi zelo tekmovalen. In če nam ne gre po željah, sem kot na trnih in gledalci včasih mislijo, da nisem pri pravi. Verjetno je bilo tako tudi proti Maroussiju,« pravi Matt Walsh in se strinja z oceno, da je njegova glavna odlika natančna desnica. Zato ima na dlani zanimivo tetovažo – oko, ki naj bi mu pomagalo bolje videti cilj.

»Sem strelec. vendar lahko tudi prodiram in kot nevaren košarkar za tekmečev koš tudi ustvarjam dobre položaje soigralcem. Všeč mi je pritisk, občutek, da me moštvo potrebuje. Vem, da imajo nekateri pripombe na račun moje igre v obrambi, vendar na vsaki tekmi dam vse od sebe. Raje vidim, da mi trenerji naložijo več obveznosti, kot ko da mi rečejo: pojdi na parket in naredi, kolikor pač zmoreš,« pojasnjuje naslednik Jasmina Hukića v vlogi udarnega krila Uniona Olimpije, ki je že v uvodnih dveh tekmah evrolige dosegel 12 točk kot njegov predhodnik v celi prejšnji evropski sezoni. Hkrati pa poskuša omejiti nezadovoljstvo v Tivoliju.

»Res je, proti Maroussiju in Zagrebu nismo igrali dobro. Toda porazoma ne kaže dajati dramatičnih razsežnosti, saj z moštvom ni nič narobe. Le igrati moramo bolje in začeti zmagovati, predvsem v domači dvorani. Izgovor, da nismo uigrani, ne more trajati v nedogled, prav tako pa ne sprejmem utrujenosti kot opravičilo. V ligi NLB igrajo tri, štiri tekme na teden, vendar nihče ne stoka. Pričakujem, da bomo že proti zelo dobri Caji Laboral dali vse od sebe, igrali tako kot zmago in slavili zmago,« meni Walsh, ki je šest let intimno prijateljeval s Playboyevo zajčico Lauren Anderson, vendar zavrača, da bi ga mikalo nočno življenje: »V Sloveniji sta z menoj sestra in njen sin, na obisku je bila tudi mama, ki me je spremljala v Španiji in Belgiji. Sem povsem miren fant, ki zvečer najbolj uživa v domačem naslonjaču ob dobrem filmu ...«