Milijonski jackpot na tri dele

Bruselj - Po zadnji atletski zlati ligi IAAF v zgodovini, ki je bila v Bruslju, si bodo milijon ameriških dolarjev (okrog 710.000 evrov) za zmage na vseh šestih zlatih mitingih sezone razdelili Američanka Sanya Richards na 400 m (48,83), Rusinja Jelena Isinbajeva v skoku s palico (4,70 m) in Etiopijec Kenenisa Bekele na 5000 m (12:55,31).

Omenjena trojica, Richardsova je tekla najboljši letošnji izid na svetu, bo morala za udeležbo v jackpotu nastopiti le še konec prihodnjega tedna na svetovnem atletskem finalu IAAF v Solunu.

Boštjan Buč (Velenje) je bil v teku na 3000 m zapreke zadnji, 15. (8:46,18); zmagal je Kenijec Paul Koech (8:04,05). Sonja Roman, druga slovenska predstavnica, pa je bila zadolžena za narekovanje ritma v prvem kilometru teka na 2000 m. Etiopijka Gelete Burka je v tem teku načrtovala svetovni rekord (5:25,36), ki ga je Irka Sonia O'Sullivan dosegla 8. julija 1994 v Edinburghu, s časom 5:30,19 pa je dosegla enega izmed dveh izidov sezone na mitingu.

Jamajčan Usain Bolt, po trikratni olimpijski zmagovalec, svetovni prvak in svetovni rekorder, je v teku na 200 m z 19,57 dosegel četrti najhitrejši čas v zgodovini na pol stadionskega kroga; sam je bil hitrejši dvakrat, enkrat pa Američan Michael Johnson. Na pol krajši razdalji je zmagal nekdanji svetovni rekorder Jamajčan Asafa Powell (9,90) pred nekdanjim svetovnim prvakom Tysonom Gayem iz ZDA (10,00), med atletinjami pa Američanka Carmelita Jeter (10,88).

Kenijci William Biwott, Gideon Gathimba, Geoffrey Rono in Augustine Choge so popravili najstarejši svetovni atletski rekord. V disciplini, ki je redko na programu, v štafetnem teku na 4 X 1500 m, so s 14:36,23 za več kot dve sekundi popravili prejšnji rekord (14:38,8) nekdanje Zahodne Nemčije iz 17. avgusta leta 1977, dosežen v Kölnu. Hrvatica Blanka Vlašić je v skoku v višino zmagala z 2,00 m.

V zelo hladnem vremenu je z najboljšim letošnjim izidom na svetu kot prva izmed trojice, ki je bila po petih"zlatih"zmagah še v boju za"zlati"milijon, postregla Richardsova. Štiriindvajsetletna Američanka je tekla še hitreje kot za zlato na SP v Berlinu in v Zürichu ter je prepričljivo, za več kot 25 metrov, vodila pred vsemi tekmicami. Druga je bila Britanka Christine Ohuruogu (50,43), olimpijska zmagovalka. Richardsova je s svojim štiridesetim tekom pod 50 sekundami izboljšala tudi rekord stadiona (48,87), ki ga imela od leta 1982 Marita Koch, ko je zastopala še nekdanjo Vzhodno Nemčijo. Bekele je imel tokrat zelo razpoložene tekmece, saj se je moral tudi v zadnjem delu praktično nepremagljivi tekač na dolge proge pošteno potruditi, da je ostal nepremagan. Tesno za njim sta bila njegov rojak Imane Merga (12:55,66) in Kenijec Vincent Chepkok (12:55,98).

Za razliko od Richardsove in Bekeleja je imela veliko manj dela Isinbajeva, saj je z enim samim skokom, čeprav so 4,70 m preskočile še tri atletinje, dosegla novo zmago. Nato je skušala za centimeter izboljšati svoj svetovni rekord (5,06 m), ki ga je dosegla 28. avgusta letos v Zürichu, kar pa ji v naslednjih treh poskusih ni uspelo.

Daleč od rekorda je ostala tudi Vlašićeva, dvakratna svetovna prvakinja, je lani v boju za milijonski jackpot izgubila prav v Bruslju, na zadnji stopnički, ko jo je premagala Nemka Ariane Friedrich; slednja je bila tokrat praktično edina med najboljšimi, ki v Bruslju ni tekmovala. Vlašićeva je v ponedeljek z 2,08 m v Zagrebu dosegla drugi izid vseh časov, tokrat pa ji je slabo vreme z občasnim dežjem, ki je zmočilo zaletišče, preprečilo višje skoke, čeprav je do 2,02 m vse višine preskočila s prvimi poskusi. Rusinja Ana Čičerova je prav tako preskočila 2,00 m, vendar z veliko več skoki kot Splitčanka.

Američan Jeremy Wariner je na 400 m edini tekel pod 45 sekundami (44,94), visoke ovire sta najhitreje pretekla Ryan Brathwaite iz Barbadosa (13,30) in Jamajčanka Brigitte Foster-Hylton (12,48), ki je le za stotinko ugnala Kanadčanko Priscillo Lopes-Schliep (12,49). Osemsto metrov je peterica tekačic pretekla pod dvema minutama, najboljša je bila Američanka Anna Willard (1:59,14), med atleti na tej razdalji pa je bil prvi Kenijec David Lekuta Rudisha (1:45,80). V metu kopja je Finec Tero Pitkämäki (86,23 m) vendarle ugnal Norvežana Andreasa Thorkildsna (82,61 m). Za zmago v troskoku je bilo tokrat dovolj le 14,27 m, kolikor je zmogla Yamile Aldama iz Sudana.

Na vseh šestih zlatih mitingih je v lanski sezoni zmagala le Kenijka Pamela Jelimo v teku na 800 m in tako dobila milijon dolarjev, takrat vrednih 678.000 evrov. Letošnji mitingi zlate lige so bili 14. julija v Berlinu, 3. julija v Oslu, 10. julija v Rimu, 17. julija v Parizu, 28. avgusta v Zürichu in v Bruslju. Za glavno nagrado milijon dolarjev so se potegovali tekmovalci v tekih na 100, 400, 3000 ali 5000 metrov, 110 metrov z ovirami in metu kopja ter tekmovalke na 100, 400 metrov, 100 metrov ovire, skoku v višino in skoku s palico.

Tekma v spomin na belgijskega zveznika Iva Van Damma je bila zadnja v zgodovini, ki je štela za zlato ligo. Mednarodna atletska zveza (IAAF) bo v letu 2010 zlato ligo zamenjala z diamantno ligo, tekmovanja pa ne bodo več le v Evropi, ampak na skupaj 14 različnih prizoriščih tudi v Aziji in ZDA.

Najprestižnejša serija mitingov se bo začela 14. maja v Dohi, končala pa 27. avgusta v Bruslju. Tekme bodo še 23. maja v Šanghaju (Kitajska), 4. junija v Oslu (Norveška), 10. junija v Rimu (Italija), 19. junija v New Yorku (ZDA), 3. julija v Eugeneju (ZDA), 8. julija v Lozani (Švica), 11. junija v Gatesheadu (Velika Britanija), 16. julija v Parizu (Francija), 22. julija v Monte Carlu (Monako), 6. avgusta v Stockholmu (Švedska), 13. in 14. avgusta v Londonu (Velika Britanija) in 19. avgusta v Zürichu (Švica).