Po 15 letih sodelovanja v svetovnem pokalu je 33-letni Črnjan na svoji zadnji tekmi nastopil kot predtekmovalec, ciljne črte pa ni prevozil, saj so ga že pred njo zaustavili reprezentančni kolegi in ga odnesli v cilj.
"Težko mi je bilo na ciljni črti, čeprav sem se prej na to pripravil, saj sem imel dovolj časa, od Schladminga nisem več tekmoval. Takrat me je zelo stisnilo pri srcu, vsi ti občutki ... . Težko se je bilo posloviti, ampak jaz sem realen, predvsem zato, ker sem v zadnjih sezonah trikrat uvrstil v finale, to pa je bistveno premalo za moje želje," je v ciljni areni kranjskogorskega slaloma razmišljal Kunc in pojasnil, zakaj se je odločil za slovo prav na ta način: "Vedno sem bil optimist, ni mi bilo težko delati, vendar je pri 33, 34 letih pravi čas, da se poslovim in vesel sem, da se je to zgodilo v Kranjski Gori, kjer sem najraje tekmoval."
Mitja Kunc je v 15 letih kariere doživel skorajda vse. Za piko na i mu je morda zmanjkala le olimpijska medalja, toda ob uspehih njegove generacije, ki je bila takrat na vrhuncu moči, je njegovo četrto mesto v slalomu na OI v Lillehammerju 1994 velikokrat zapostavljeno in pozabljeno, čeprav ga je od brona in reprezentančnega kolega Jureta Koširja ločilo le borih devet stotink sekunde.
V zgodnjih letih nastopanja v svetovnem pokalu je bil Kunc specialist za veleslalom. Že leta 1991 je v Saalbachu na SP kot še ne 20-letnik osvojil šesto mesto. Leta 1994 je v Crans Montani le za desetinko ostal brez zmage v tej disciplini, največje uspehe pa je nato dosegel v slalomih. Tudi edina zmaga v svetovnem pokalu, ki jo je dosegel leta 2000 v korejskem Jong Pjonu, je bila slalomska. Ter seveda tudi največji uspeh, bronasta kolajna na svetovnem prvenstvu leta 2001 v St. Antonu.
"Medalja na svetovnem prvenstvu in edina zmaga sta zanesljivo najsvetlejši točki v karieri, bilo pa je še nekaj dobrih uvrstitev. Tudi četrto mesto v Lillehammerju, čeprav je nekaj grenkega priokusa zaradi devetih stotink. Ampak tako je v športu, tudi zmago v Wengnu sem izgubil za stotinko, v 'smučariji' pač teče čas na stotinke."
Po slovesu od aktivnega smučanja bo Kunc vsaj deloma še naprej ostal povezan s svojim športom: "Zaenkrat ne bom profesionalno delal, v smučanju pa sem še vedno, kajti moj devetletni sin Jan smuča. Kaj pa bom počel v prihodnje, še ne morem reči."