Na Litovce bi stavili, o Rusih bi razmislili

Po izpadu domače reprezentance so prebivalci metropole SČG napovedali podporo Rusiji in Grčiji, tradicionalnima pravoslavnima zaveznicama.

Objavljeno
22. september 2005 09.00
Beograd – Po izpadu domače reprezentance so prebivalci metropole SČG, ki jih košarka sploh še zanima, napovedali podporo Rusiji in Grčiji, tradicionalnima pravoslavnima zaveznicama. Toda spored je določil, da se bosta moštvi pomerili že v današnji prvi tekmi četrtfinala in prisilili občinstvo k porazdelitvi simpatij. Zvečer pa bodo namesto težko pričakovanega derbija Litva – SČG videli priložnost za francosko izbrano vrsto, da pokaže, kako torkova senzacija ni bila naključnost. Še več, po tem ko so izločili sprto druščino Dejana Bodiroge, imajo celo moralno zadolžitev, da zagrenijo življenje branilcem evropskega naslova s Švedske.

Rusija – Grčija (17.30): Naj zadnji rodovi ruskih košarkarjev še tako prepričljivo začenjajo velika tekmovanja, le stežka prepričajo poznavalce, naj jim zaupajo do konca. Potem ko se od osvojitve brona na EP 1997 niso uvrstili višje od 5. mesta in je pomladi v evroligi neslavno pogorel tudi moskovski CSKA, ki je prispeval večji del »zborne komande«, so dvomi o psihični trdnosti izbrancev Sergeja Babkova še močnejši. Vse bo seveda v rokah odličnega Andreja Kirilenka, čeprav po nizu poškodb ni v idealni formi, in temnopoltega dirigenta Johna Holdna, kar dobro vedo tudi čvrsti Grki. Po zmagi v repešažu so jih zasule obtožbe Izraelcev, da so jim izdatno pomagali sodniki, zato bodo skušali prenesti razpravo na prijetnejše teme, kakršne so jih pospremile v Beograd zaradi dobrih pripravljanih nastopov. Žene pa jih tudi spomin na zadnja uradna dvoboja z Rusijo. V Španiji 1997 so klonili s 77:97, v Turčiji 2001 pa z 81:106 ...

Najučinkovitejši igralci na EP (Rusija): Kirilenko 16,7, Holden 14,7, Hrjapa 13,3, Morgunov 10, Z. Pašutin 10; Grčija: Papadopoulos 13,3, Zisis 11, Kakiouzis 7,8, Diamantidis 6,8, Fotsis 6,5.

Litva – Francija (20.30): Litovci so zmagali že na devetih zaporednih tekmah evropskih prvenstev in navzlic odsotnosti številnih asov jih je še vedno užitek gledati. S povprečjem 88 doseženih točk na tekmo krepko prekašajo Francoze (65,3) in se po gladkih zmagah nad Turčijo, Hrvaško in Bolgarijo skoraj ne morejo ogniti vlogi favorita v ponovitvi polfinala zadnjega EP. Podobno trdi tudi francoski selektor Claude Bergeaud, čigar besede pa moramo vzeti z veliko mero rezerve, saj se je že izkazal z izdatno mero premetenosti. Ne le z izborom conske obrambe za dokončanje upov SČG, pač pa tudi zaradi prebujenja svojega prvega aduta Tonyja Parkerja. Potem ko je San Antoniov as dosegel le po dve točki v dvobojih s Francijo in Slovenijo, ga je Bergeaud gladko posadil na klop ob začetku torkovega repešaža. Parker je vstopil v igro v 2. četrtini in z odlično predstavo popeljal soigralce do velikega podviga.

Najučinkovitejši igralci na EP (Litva): Šiškauskas 16,7, D. Lavrinovič 13, Jasaitis 12,3, Javtokas 10,3, K. Lavrinovič 8; Francija: Diaw 13,8, M. Pietrus 11,7, Rigaudeau 8,8, Gelabale 8,3, Julian 7,3.

Zdaj težje do vabila za SP?


Polom reprezentance SČG je zaostril boj za uvrstitev na SP 2006, kamor bo neposredno potovalo 6 najboljših moštev z letošnjega EP. FIBA ima namreč v svojih rokah še štiri »wild carde«, od katerih naj bi dve podelila evropskim izbranim vrstam (teoretično lahko eni celini pripadejo največ tri), za preostali dve pa sta najresnejša kandidata Portoriko in Južna Koreja. Ker je SČG branilka svetovnega naslova in ima tesne stike z vrhom FIBA še iz časov »vladavine« Bore Stankovića, se bo kajpada sila resno potegovala za eno od vabil, kot druga pa se trenutno ponuja Italija. »Wild carde« bo sicer razdelila skupščina FIBA 26. in 27. novembra v Rimu, pri čemer bo upoštevala športna merila in tudi ekonomska: vključenost lokalnih televizij posamezne države v domača in mednarodna tekmovanja, udeležbo pri trženju FIBA in njenih partnerjev ter pomen države za organizatorja SP. Žrebanje predtekmovalnih skupin SP bodo opravili januarja 2006 na Japonskem.