Najbolj vroča ta hip je Snežana Rodič

Prvi vrhunec atletske sezone bo konec tedna v Parizu. Na dvoranskem EP bo skušala čim več iztržiti tudi nepopolna slovenska reprezentanca, največja slovenska adutinja pa bo Snežana Rodič v troskoku.

Objavljeno
03. marec 2011 20.13
Darja Ladavac, šport
Darja Ladavac, šport
Ljubljana -  Po velikem uspehu pred dvema letoma v Torinu, ko sta posegli po kolajni Marija Šestak (2. v troskoku) in Sonja Roman (3. v teku na 1500 m), so tokrat možnosti slovenske odprave za odmevne uvrstitve manjše. Na atletski zvezi so zato cilje oklestili na en preboj v finale in ponovitev letošnjih najboljših izidov.

Nižje postavljeno letvico so narekovali odpoved nastopa Marije Šestak, težave Sonje Roman, ki sta ji dobro pripravljenost pokvarila vnetje mišice in viroza, zaradi česar se je odpovedala dvoranskim nastopom, ter odsotnost študentk iz ZDA Tine Šutej (palica) in Nine Kokot (daljina). Doma bo zaradi poškodbe pete ostala še skakalka ob palici Sara Berčan. Od 11 tekmovalcev z izpolnjenimi normami jih bo v Parizu nastopilo sedem. Spet bo močnejši ženski del ekipe s Snežano Rodič (troskok), Marino Tomič (60 m ovire), skakalko v daljino Nino Kolarič ter šprinterkama Nino Kovačič in Saro Strajnar (60 m). Družbo jim bosta delala Miroslav Vodovnik (krogla) in Rožle Prezelj (višina).

Najbolj vroči atletinji ta hip sta Rodičeva in Tomičeva. Snežana si je po zdravstvenih težavah zaradi slabokrvnosti opomogla. Njeni izidi so obetavni, zato s trenerjem Srdjanom Djordjevičem upata na izboljšanje osebnega rekorda (14,18). Najdlje je letos kljub zapletom z zdravjem skočila na mitingu v Gentu, kjer so ji namerili 14,11 m. Lestvica letošnjih izidov je Rodičevi v prid, saj odstopata le dve skakalki, medtem ko so si druge zelo blizu. Morda bi se lahko povzpela celo na zmagovalni oder, a je bila pri napovedih zelo umirjena. »Ne razmišljam o kolajni, želim si le v finale. Zame so najtežje kvalifikacije, potem mi steče. Po bolezni sem okrevala, telesno sem dobro pripravljena, moja krivulja gre po testih na treningih navzgor, dodatni plus pa imam v psihični stabilnosti,« se je ob koncu pripravljalnega obdobja Rodičeva vseeno znašla na želeni ravni.

Z veliko mero optimizma bo v Pariz odpotovala tudi Tomičeva. Celjska atletinja se je po nekaj slabših sezonah, polnih poškodb, razcvetela. Od prvega do zadnjega nastopa je nizala čase pod predpisano normo za nastop na EP, najhitrejša pa je bila na zadnji tekmi. Ritem ji je upočasnila le huda viroza, zaradi katere je izgubila deset dni treninga. »Škoda za tistih deset dni. Toda s trenerjem Matejem Juhartom sva se posebej pripravljala na prvenstvo in v Parizu bi morala doseči vrhunec. Najbolj si želim preboja v drugi krog, ki se mi je že tolikokrat za malenkost izmuznil. Ob veliko izenačenih tekmicah bodo odločale stotinke. Pogosto sem potegnila kratko jaz, bil bi čas, da se sreča zasuče k meni,« Tomičeva upa, da je vendarle napočil njen trenutek. Za »svetilnik« si je postavila osebni rekord (8,14). O izboljšavi osebnega izida razmišljata tudi Nina Kovačič (7,36) in Sara Strajnar (7,39), drugačne misli pa se podijo po glavi Nine Kolarič. »Kaže, da sem pozabila, kako se skače v daljino,« se je na račun težav pri tehniki pošalila na svoj račun. Ptujčanka je telesno nared za dobre izide, a se lovi pri sestavi posameznih elementov skoka v celoto. V Torinu pred dvema letoma je poskrbela za prvovrstno presenečenje s 4. mestom in slovenskim rekordom.

Vodovnik in Prezelj si pred EP nista upala pogledovati visoko. Prezelj je sezono podredil poletju in forme za Pariz ni stopnjeval, Vodovniku je načrte pokvarila poškodba prsta in trdovraten prehlad z visoko temperaturo. Čeprav še ni povsem zdrav, upa na preboj v finale.