Najlažja pot do SP? Zmaga v Bratislavi!

Eden ključnih mož v enajsterici Matjaža Keka, vratar Samir Handanovič v teh dneh kot član Udineseja preživlja stahovit ritem, v družbi reprezentančnih kolegov pa že kuje načrte, ki bi pripeljali do Južnoafriške republike.

Objavljeno
05. oktober 2009 23.55
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Ptuj - Ritem prvega vratarja slovenske reprezentance Samirja Handanoviča je te dni strahovit. In tudi stresen. Še v soboto je na San Siru do zadnje sekunde spravljal v obup Samuela Eto'oja, Diega Milita, Maria Balotellija in druge »Interiste«, nazadnje se je sam znašel v obupu, včeraj pa je že v družbi reprezentančnih kolegov snoval scenarije, ki bi jih peljali do Južnoafriške republike. A med vsemi je le eden zanesljiv: da bo v soboto 25-letni član Udineseja eden od ključnih mož v enajsterici Matjaža Keka.

Že dolgo vas ni bilo videti tako potrtega kot v soboto zvečer. So vtisi nesrečnega večera na štadionu Giuseppe Meazza še vedno močni?

 

Moreči so, nikakor se jih ne morem znebiti. K sreči je reprezentanca kot zdravilo in upam, da bom z glavo že kmalu povsem na tekmi s Slovaško. Sicer pa priznam, poraz mi ne da miru. Priložnost za veliko zmago je bila zelo, zelo blizu.


Slovenski navijači so dobre volje, saj so se prepričali, da ste v sijajni formi.


Težko bi sodil, v kakšni formi sem, a mi gre res dobro od rok. Imam občutek, da še nisem na vrhuncu, pri čemer je zelo pomembna dnevna forma in razpoloženje soigralcev. Če gre njim po željah, potem je meni lažje.

 

Sloveniji na igrišču kaže odlično. Ste optimist, potem ko ste bili še pred nekaj meseci med tistimi, ki niste varčevali s kritikami?


Nogomet je preprosta zadeva in mi smo ga približno spravili do te ravni. Začeli smo igrati, kar pomeni, da nismo obrambna ekipa, ki čaka, da se ji bo posrečil čudežni utrinek, marveč moštvo, ki izziva srečo in tudi nesrečo. Več tvegamo, bolj pogumni in samozavestni smo. Če igramo in napadamo, držimo žogo v svojih nogah, prisilimo tekmeca, da se brani in nevarnost oddaljujemo od naših vrat. Logično je, da sem nad takšnim razmerjem sil najbolj zadovoljen jaz. Manj dela zame, več za napadalce. To je ideal, mar ne?

 

Preobrazba reprezentance je očitna. Je bila predstava s Poljsko zgolj preblisk ali realnost?

 

Drugo. Spomnim se tekme z Dansko, s katero se je nekako začelo ustvarjanje te reprezentance. Kar hudo mi je bilo, delovali smo povsem nebogljeno. Nič nam ni šlo, ampak počasi smo napredovali in zdaj smo tako daleč, da lahko igramo z vsakim. Ne bom trdil, da smo enakovredni najboljšim, a ni nas več strah. Lahko napademo vsakogar in prepričan sem, da smo storili nekaj velikih korakov naprej.

 

Celo do SP? Ta čas domišljija buri duhove, taktične različice se menjajo iz sekunde v sekundo, a uganka je naslednja: je pot do SP lažja prek Slovaške ali dodatnih kvalifikacij?

 

Sobotna tekma je naša velika priložnost in če že kaže, kje igrati za vse ali nič, je to Bratislava. A Slovaška je močna reprezentanca in je prva v naši skupini. Oni so in bodo nabrušeni, toda so tudi ekipa, ki je primerljive kakovostne ravni. Je premagljiva, zato bo naša edina računica igra na zmago.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela