Naši največji okrepitvi nižja cena in značaj

Celje - Po najslabši sezoni v samostojni Sloveniji, v kateri so zasedli šele četrto mesto v državnem prvenstvu, ostali praznih rok v finalu pokala Slovenije in bili v drugem delu lige prvakov topovska hrana za tekmece, se celjski rokometaši podajajo v novo zgodbo, v kateri želijo čim prej ponovno vzpostaviti primat v Sloveniji in pustiti močan pečat v Evropi. Zamenjali so skoraj vse igralce. Trener ostaja isti - Tone Tiselj. Ni jih malo, ki menijo, da »trener vseh trenerjev«, kot ga je svojčas v nebo koval Zoran Janković, ne bo dočakal novega leta na vroči celjski klopi. Spet drugi verjamejo, da bo strokovnjak, ki se lahko med drugim pohvali z reprezentančnim srebrom z EP 2004 ter osvojitvijo lige prvakinj s Krimom v letih 2001 in 2003, z zvenečimi okrepitvami ranjene »grofe« popeljal na pota stare slave.

V DP ste v minuli sezoni doživeli neverjetnih 13 porazov. Mnogi vaši predhodniki so v Celju dobili odpovedi za precej manjše »grehe«. Cilji so visoki, potrpežljivosti malo, pritiski veliki. Se vam ne zdi, da ste precej »kredita« že porabili, da nad vami že ob štartu visi Damoklejev meč?

S pritiski je tako, največjega si vedno trener postavlja sam sebi. Kar zadeva t. i. kredite, ti v zadnjem času bolj slabo stojijo. Zaradi kreditov je šel svet skoraj v »franže«, zaradi kreditov imamo recesijo. Kar zadeva moje kredite pri klubu, boste morali vprašati druge ljudi.

V prejšnji sezoni ste večkrat poudarili, da je bila selekcija igralcev slaba, da si ekipe niste sami sestavili. Zdaj je zgodba drugačna. Vodstvo vam je izpolnilo večino želja.

Zdaj mi je veliko lepše, kot mi je bilo lansko leto. Tudi na treningih mi je veliko lažje kot prej. Kaj bo prinesla sezona, pa je zdaj težko reči.

Lažje v kakšnem smislu?

Zdaj vodim ekipo, ki ve, kaj hoče.

Se vam zdijo vsa igralna mesta dovolj dobro pokrita? Na mestu krožnega napadalca se vam je izmuznil otrok celjske šole Miha Žvižej. Na desnem krilu ni več Gajiča. Na levem zunanjem položaju je zdrav samo novinec Dačević ...

Poškodbe so sestavni del našega posla. Ta ekipa je, kot mi je znano, precej cenejša, kot je bila prejšnja. Mislim pa, da je hkrati tudi veliko kakovostnejša. Kako močna je, bo zares znano, ko bodo zaigrali tudi nekateri ključni igralci. Na vseh igralnih mestih smo dobro pokriti. V tem trenutku nam primanjkuje višine in mase, to pa predstavljajo Pajovič, Kozlina in Bedekovič, ki se bodo slej kot prej vrnili na igrišča. Celje je imelo v lanski sezoni najdražjo linijo krožnih napadalcev na svetu. Imeli smo kar štiri, zdaj imamo dva.

Lani ste pred sezono obljubljali kri, solze in znoj. Največ je bilo solz. So igralci sprejeli vrednote, na katere ves čas prisegate? So zdaj v Zlatorogu značajsko močnejši igralci?

Prav gotovo. Začetka lanskih in letošnjih priprav sta neprimerljiva. Ta ekipa je karakterno močnejša. Tu so fantje, ki znajo zmagovati, so navajeni zmagovati in si želijo zmagovati. Na nekatere zlonamerne pomisleke lahko zatrdim, da sta Renato Vugrinec in Uroš Zorman še bolje pripravljena kot leta 2004, ko sta bila evropska prvaka v Celju. Problem zadnje sezone je bil, da je bila večina igralcev zadovoljnih z obstoječim stanjem in niso bili pripravljeni nič spremeniti. Prepričan sem, da je tako za klub kot zanje dobro, da so odšli. Začeli se bodo na novo dokazovati in bodo lahko napredovali. Če ne, enostavno niso pravi. Verjamem, da se bodo nekateri dobro znašli. Ti, ki so tukaj, pa so vsi željni izzivov.

Celoten pogovor si preberite v torkovi tiskani izdaji.