Nedotaknjeno kraljestvo Lancea Armstronga

Od našega poročevalca Na vprašanje, kaj bo počel julija 2006, je odgovoril, da zagotovo nekaj v zvezi s Tourom. »Najbrž bom sedel ob televizijskem sprejemniku s prijatelji in si ogledal Tour. Zame bo še kako zanimiv, ker bo na vseh ravneh povsem drugačen od tistih, na katerih sem tekmoval sam. Zelo me zanima, kaj se bo dogajalo in kdo bo zmagal,« je 7-kratni šampion »francoske pentlje« potrdil, da bo ostal zvest kolesarstvu, obenem pa dodal, da nima namena ostati javna oseba. Naslednjih nekaj let bo potreboval, da se spočije od izjemno stresnega življenja, ki ga prinašajo nastopi na tako veliki dirki. Rad pa bi tudi užival v svoji zasebnosti in družini. »To je bil zelo naporen posel. Po duši in srcu sem športnik, saj plavam, kolesarim in tečem že od 12 leta. Vem, da se bom športu zelo težko odrekel, a kljub temu ne morem ničesar obljubiti. Niti tega, da bom še kdaj nastopil na kakšni tekmi v kolesarskem krosu, gorskem kolesarstvu ali triatlonu,« je odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj bo z njegovo odvečno energijo in neizmerno tekmovalnostjo. Prva, tretja in šesta zmaga so posebne O zadnjem Touru pravi, da zanj ni bil tako stresen, kot so bili pretekli. Najbolj mu bodo ostale v spominu prva, tretja in šesta zmaga, ki so bile nekaj posebnega. Ob tem je dodal, da ni vraževeren. Številka sedem ne izhaja iz tega. Tako je pač naneslo, da je pristal pri sedmici. Z novo rekordno zmago se ni obremenjeval, ker je ta želja po zmagoslavju nekaj, kar je pač v njem. »Tudi če bi bil drugi, ne bi bil razočaran. Kot športnik pa sem želel na vrh, in to je bila tista sila, ki me je gnala naprej. Najtežje mi je bilo na vzponu v Courchevel, kjer so bili napadi tekmecev najbolj ostri,« je pojasnil svoj notranji nagon, ki so ga tekmeci na vseh dirkah še kako trdo občutili na svoji koži. Drugi razlog, zakaj si je želel zmagati, je bila prisotnost njegovih otrok. »Otroci mi pomenijo vse. Dvojčici sta premajhni, da bi razumeli, kdo je njun oče in kaj je dosegel. Sinu Luku, ki se na šport malce že spozna, pa sem želel vtisniti v spomin podobo očeta šampiona,« je pojasnil del plati zadnje zmage. Vsega je »kriv« Johan Bruyneel Fenomen Američana na Touru pa niso zgolj njegove zmage, temveč način, na kakršen si jih je prikolesaril. Njegovi sotrpini na kolesu pravijo, da je pravi čudež predvsem to, kako se mu v sedmih letih zmagoslavja ni pripetilo nič hujšega. Nikoli ni padel tako grdo, da bi izgubljal čas v primerjavi s tekmeci, ko pa je je bil v zagati, se je znal mojstrsko izvleči iz nje. Lance pravi, da je vsako leto zelo pozorno izbiral pomočnike. Nekateri so mu očitali, da je na dirkah tiran, kar pa zanika. Pravi, da je to pač posel, v katerem ima vsak svojo vlogo. Če ne bi bilo te discipline, ne bi bilo tudi njegovih zmag. O strategu Johanu Bruyneelu pravi, da ga je spoštoval že kot kolesarja, ko sta v začetku devetdesetih tekmovala skupaj. Danes ga ima za najboljšega športnega prijatelja, ki mu je dal priložnost leta 1998, da se vrne v vrhunsko kolesarstvo, ter ga prepričal, da je rojeni zmagovalec. »Ko sva se pred začetkom Toura pogovarjala o tem, kako sedmič zmagati, mi je dejal, da je formula pravzaprav enostavna: biti odličen v dveh vožnjah na čas in izpeljati le en pravi napad. Jaz sem to storil in zmaga je tu. Johan je sijajen taktik. Je potrpežljiv, inteligenten in vrhunsko preračunljiv. Iz vsakega kolesarja zna izvleči maksimum. Zato sem prepričan, da to ni njegova zadnja zmaga na Touru. Ob vsem, kar mi je dal s svojim razmišljanjem o kolesarstvu, se ga bom vedno spominjal najprej kot dobrega prijatelja,« govori o svojem drugem kolesarskem jazu oziroma o »možganih« sedmih zmag. Kdo bo naslednik?

Nobenega dvoma ni, da je Armstrong dvignil kolesarski šport na novo raven profesionalizma. Zamisel, da se pripravi le na eno dirko na leto, je v celoti spremenila dojemanje sodobnega kolesarstva. Novinarje je seveda najbolj zanimalo, kaj meni o tekmecih in kdo bo njegov naslednik. Razmišljal ni dolgo. »Ivan Basso je zagotovo pripravljen na zmago. To je dokazal letos z 2. mestom. Prepričan sem, da tudi Jan Ullrich ni rekel zadnje besede. Lahko bi dejal, da je morda celo prvi kandidat za zmago 2006.« Ameriškega naslednika vidi v Tomu Danielsonu, v moštvu Discoveryja pa je kandidat številka 1 Jaroslav Popovič. Pri tem je dodal, da ga zelo zanima, kako bi tekmoval na Touru George Hincapie, če bi se osredotočil le na to dirko. Skratka: Lance Armstrong je prepričan, da bodo naslednje dirke po Franciji potekale predvsem v boju za njegovo nasledstvo. To pa obeta še bolj napete dirke, kot so bile pod njegovo taktirko. Bile so zagotovo velik spektakel, a obenem dolgočasne, ker so vsi že vnaprej vedeli, da je Lance nedotakljiv.