Tiskane izdaje
Bernard Vajdič, edini slovenski reprezentant, je izpadel že v osmini finala, ko ga je ugnal Neureuther.
Vajdiča je izločil Nemec Felix Neureuther, šesti nosilec, ki je bil v prvi vožnji hitrejši za 33 stotink, v drugi pa je slavil z najvišjo možno prednostjo, za pol sekunde; tak pribitek so dobili tudi tekmovalci, ki so odstopili in niso prišli do cilja. Vseh 16 smučarjev je dobilo po 10.000 ameriških dolarjev startnine, Neureuther pa je za prvo zmago v svetovni eliti, v svetovnem pokalu je ob po dveh drugih in tretjih mestih še brez zmage, domov odpotoval z lepim novoletnim darilom, še z dodatnimi 30.000 dolarji. Drugouvrščeni jih je prejel še 20.000, Bode Miller, ki je v ameriškem obračunu za tretje mesto v obeh vožnjah prepričljivo premagal Teda Ligetyja, pa je dobil še 10.000 dolarjev.
Jean Baptiste Grange, vodilni v slalomskem seštevku svetovnega pokala, je bil v finalu favorit v dvoboju z Neureutherjem, vendar je izgubil prvi obračun za 41 stotink, kar je odločilo tekmo. Slabši tekmovalec s prve proge je začel na drugi počasneje za toliko, kot je znašal njegov zaostanek na prvi. Drugi dvoboj je bil zelo razburljiv, saj je Francoz dolgo lovil prednost Nemca, na koncu pa so se ure ustavile pri samih ničlah. Neureuther in Grange sta oba dvignila smuči in se objela, misleč, da si bosta razdelila zmago, nato pa sta se začudila, ko je napovedovalec sporočil, da je slavil Neureuther. Sodniki so pozneje določili, da bosta oba finalista imela na voljo še tretjo vožnjo, v kateri pa je bil boljši Neureuther, saj je Grange na polovici proge padel.
V polfinalu si je Grange na prvi progi privozil pol sekunde prednosti pred Millerjem, slednji pa je že po petih vratcih na drugi progi padel in s tem je bil dvoboj odločen. Tudi Neureuther je v polfinalu svojega ameriškega tekmeca Ligetyja ugnal, vendar le za 18 stotink, zato je bil obračun na drugi progi zelo negotov, vendar je Američan napravil preveč drobnih napak in Nemec je zmagal za 27 stotink.
Že v četrtfinalu sta izpadla Italijan Manfred Mölgg, ki je v prejšnji zimi osvojil mali slalomski kristalni globus, ter Avstrijec Mario Matt, aktualni slalomski svetovni prvak. Matta je v obeh vožnjah za las, v prvi za pet stotink, na koncu pa za 13, ugnal Neureuther, Mölgga pa je izločil Ligety. Italijan je imel na prvi progi že 28 stotink zaostanka, nato pa je bil pred drugim startom preveč neučakan. Prehitro je začel, ker se je pognal na zvok za start za Ligetyja, zato ga je zaustavila startna rampa in mu povsem zmedla ritem. Njegov nastop se je tako končal, še preden se je začel. Grange je izločil Šveda Jensa Byggmarka, Miller pa Avstrijca Reinfrieda Herbsta.
Grange, ki je bil prvi nosilec tekmovanja, je v obeh vožnjah osmine finala izločil Rusa Stepana Sujeva, tudi drugi domačin Aleksander Horošilov ni imel nobenih možnosti v dvoboju z Mölggom in je obakrat izgubil z najvišjim možnim zaostankom, kot tudi Italijan Giorgio Rocca v paru z Ligetyjem in Italijan Cristian Deville v obračunu z Byggmarkom. Podobno premoč pa je imel tudi Miller v dvoboju s Francozom Julienom Lizerouxom. Avstrijec Reinfried Herbst, četrti nosilec, je v prvem dvoboju z Norvežanom Akselom Lundom Svindalom izgubil za 0,18 sekunde, na drugem startu pa se je Svindal zapletel s smučko ob startno rampo in s tem izgubi, vse možnosti za zmago. Najbolj zanimiv obračun prvega kroga je bil med Mattom, tretjim nosilcem, in Švicarjem Didierjem Cuchejem. Slednji je imel po prvem nastopu zaradi napake Avstrijca presenetljivo pol sekunde prednosti, Matt pa je z izjemno drugo vožnjo na koncu slavil za pet stotink.
Na področju osrednje državne moskovske univerze so postavili doslej največjo konstrukcijo, t.i rampo, visoko 56 metrov, široko 28 metrov in 150 metrov dolgo, ki je bila zanimiv in zahteven inženirski zalogaj. Na tem tekmovališču sta se pomerila po dva tekmovalca, ki sta morala prevoziti po 14 vratc, udeleženci pa so se merili na izpadanje. Na tem poligonu, 3000 kubičnih metrov snega so nanj pripeljali iz Sibirije, bodo tekmovali tudi smučarji prostega sloga, ki se bodo v Moskvi merili 14. februarja, ter deskarji, ki bodo v ruski prestolnici v akrobatskih skokih tekmovali 7. marca.
Udeležence paralelnega slaloma je po ogledu Kremlja pred tekmo sprejel tudi Vladimir Putin, nekdanji predsednik Rusije, ki je sedaj ruski predsednik vlade. Putin, ki je velik privrženec športa, je med drugim izpostavil pomen tega tekmovanja predvsem v luči popularizacije alpskega smučanja pred zimskimi olimpijskimi igrami, ki jih bo leta 2014 gostil Soči.
