Tiskane izdaje
Čop, ki se je že tolikokrat izkazal kot vesten in ambiciozen tekmovalec, se zanesljivo ne bi odločil za kombinacijo poslovne in tekmovalne poti, če ne bi bil trdno prepričan, da zmore oboje, zatorej se bo nanj lahko stavilo tudi vnaprej, Špik pa se je po številnih posvetih z zdravniki umiril, saj bo kljub težavam v križu lahko veslal naprej. »Po pregledih in pogovorih s strokovnjaki sem dobil vse potrebne informacije, ki so me prepričale, da ni tako hudo, kot se je sprva zdelo. Obraba vretenc je sicer trajna težava in ne bo nikoli izginila, vendar se lahko naučim živeti z njo,« si je Špik oddahnil, ker se mu ne bo potrebno odpovedati tekmovalnemu športu, in ker ve, kako naprej. »V možgane si moram vcepiti previdnost, se disciplinirati in redno izvajati dodatne vaje za krepitev mišic, ki bodo lahko razbremenile vretenca,« je odločen, da bo naredil, kar je v njegovi moči. »Počutim se dobro, bolečine začutim le sem in tja, kar jemljem kot opomin, da ne smem pozabiti na diagnozo in se zapustiti. S fizioterapevtom Halidom bom obnovil potrebne vaje in jih pridno ponavljal. Drugače bi se lahko težave ponovile. Mišice so pač tako zakrčene, da zlahka pritisnejo na živec in potem sem prisiljen počivati,« si je Špik povrnil dobro voljo in sam sebi obljubil, da bodo vaje postale sestavni del njegovega življenja, sicer bo moral na vrhunske rezultate pozabiti.
Za odmevne dosežke, ki ga edini zanimajo, je enako kot drugi že začel trenirati, za čoln, v katerega bo sedel, pa mu ni nič mar. »Čeprav vadimo skupaj, veslači delamo povsem samostojno. Sleherni se zaveda, da mora čez zimo poskrbeti za telesno pripravo. Ovinkov ni, morebitno 'špricanje' treninga se maščuje. O zasedbah se odloča pomladi, ko na prvih preglednih tekmah sedemo v čolne. Šele takrat se po pripravljenosti sestavljajo posadke. Zato je vse odprto.«
Več v tiskanem Delu.
