Oživitev sumničenj, da je Lance Armstrong dosegel rekordnih sedem zmag na Touru s pomočjo nedovoljenih sredstev, ne preseneča. Gre pač za dolgoletno kampanjo nekaterih medijev in strokovnjakov s področja dopinga, ki so jim bolj kot Teksačanovi uspehi šli v nos njegova športna in siceršnja nedotakljivost, visok zid, s katerim se je obdal, ko je komuniciral z mediji, še zlasti pa celovita zaprtost sistema, v katerem je deloval.
Zame osebno je to destrukcija športa in poneumljanje bralcev. Pariški laboratorij bi morali pravzaprav kaznovati, ker je zadevo spravil v javnost, čeprav mu to pravila postopka prepovedujejo. V opravičilo Francozom ni niti to, da so opravili analize v okviru znanstvene raziskave. Sploh mi ni jasno, kako so spoznali Armstrongov vzorec. Težko je objektivno soditi, ali gre za organizirano gonjo proti Američanu ali pa za anarhične izpade. Če so pravila igre jasna in veljajo za vse, se pravi za športnike, ekipo ljudi za odvzem vzorca in laboratorij, potem bi bilo potrebno zagotoviti bistveno bolj strogo kontrolo do trenutka, ko pridejo informacije iz laboratorija, ki v bistvu niti ne ve, koga testira. Ima namreč le šifro in šele pristojna dopinška komisija ima povezavo med imeni in šiframi.
Nobenega dvoma ni, da kredibilnost ljudi, ki izvajajo testiranja, počasi kopni. Strah pred neučinkovitostjo je izjemno velik, saj se povprečno število pozitivnih giblje po nekaterih ocenah med enim in dvema procentoma, kar je zaskrbljujoče nizek odstotek, hkrati pa pomeni, da se grešniki in lovci ves čas vrtijo v začaranem krogu. Na koncu velja poudariti, da v bistvu sploh ne gre za to, ali je Lance Armstrong kaj vzel ali ne, ampak za to, da mediji ustvarjajo senzacijo, ki je sestavljena iz delnih resnic. Nikogar očitno ne zanima več resnica z velikim R kot kritična vrednota, ampak je bistveno bolj pomembna reakcija občinstva ob simulaciji le-te. Na ta način relativiziramo sleherni dosežek in se ob tem skrivamo za lastnim povprečjem. Najslabše pri vsem je to, da danes nima nihče več pravice biti »šampion«, kajti domala nihče več ne verjame, da je to mogoče doseči zgolj na osnovi talenta, dela, znanja in osebnostnih kvalitet.