Nikamor se ne mudi, a čim prej želim nazaj

Pozor, viking se je vrnil. V Söldnu ni bilo strokovnjaka, ki med kandidati za skupno zmago v svetovnem pokalu ne bi omenil Norvežana Aksla Lunda Svindala.

Objavljeno
27. oktober 2008 09.48
Norvežan Svindal je za 44 stotink ugnal Avstrijca Raicha
Vito Divac
Vito Divac
Pozor, viking se je vrnil. V Söldnu ni bilo strokovnjaka, ki med kandidati za skupno zmago v svetovnem pokalu ne bi omenil Norvežana Aksla Lunda Svindala. Viking Aksel se je po 334 dneh rehabilitacije po poškodbi in trdega treninga vrnil v solidni formi, kar je dokazal s 13. mestom na ledeniški premieri. Do šampionske forme ga čaka še veliko dela, orientacijski čas pa je zaostanek poldruge sekunde za najmočnejšimi tekmeci. »Nisem tako suveren kot lani. Nikamor se mi ne mudi, a se želim čim prej vrniti na zmagovalni oder,« je komentiral uspešno vrnitev.

Strahovit padec v Beaver Creeku 27. novembra lani, operacijo in dolgo rehabilitacijo poskuša potisniti v pozabo, kar mu brez novinarskih vprašanj že uspeva. Na dvakratni zlom nosa, kosti ličnice in 15 cm dolgo zarezo v stegnu ter pet močno poškodovanih in razrahljanih zob ga spominja le nekaj brazgotin na obrazu. O Beaver Creeku v Söldnu ni želel govoriti, čeprav so ga novinarji v luči polemik o varnosti spomnili na januarski pogovor v Kitzbühlu, kjer je večkrat poudaril, da morajo prireditelji tekem predvsem poskrbeti za to, da imajo smučarji hitrost pod kontrolo. »Padec na Golden Eaglu (nagib na tem delu proge je 48 % op. p.) je bila moja velika napaka. Zelo dobro se spominjam, kaj se je dogajalo pred padcem, po njem pa nič. Zanimivo je, kako se v enem dnevu vse spremeni. Dan pred padcem sem bil v življenjski formi, dan potem pa v bolniški postelji negiben,« je opisal najbolj črn dan v karieri.

 

Šampion sezone in dobitnik zlatega smučarja 2007 te dni spet razmišlja le o svetovnem pokalu. Razmišlja tudi o svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru, kjer bo branil dve zlati kolajni iz Areja 2007, a februar je še daleč, skupna zmaga v svetovnem pokalu pa mu pomeni največ. Do Val d'Isera se mora vrniti v staro smučino. V Söldnu, kjer je lani slavil zmago (pred padcem v Koloradu je bil dvakrat najboljši v štirih tekmah), je bil Norvežan zelo dobro razpoložen, sproščen in nasmejan. V vselej živahnih očeh je bilo videti veliko veselja in zadovoljstvo, da je more konec. Spet je v belem cirkusu, tako da lahko s celim telesom čuti vznemirljivi tekmovalni ritem.

 

Čeprav je lačen prvih mest (ima jih devet - po tri v veleslalomu in superveleslalomu, dve v smuku in eno v kombinaciji) o zmagoslavju, kakršnega je pred leti na ledeniku Rettenbach uprizoril »Herminator« Hermann Maier (po padcu z motorjem, ko je kazalo, da bo ostal invalid), ni razmišljal iz preprostega razloga, ker zanj, po tako hudi poškodbi, še ni čas. Kot je poudaril v pogovoru z novinarji pred premiero, je želel le na nestrpno pričakovani tekmi preveriti, kako je dober v primerjavi s tekmeci, predvsem pa izpeljati dobre veleslalomske zavoje. Po tekmi je bil zadovoljen. Jasno mu je, da se skoraj leto dni brez tekmovalnega ritma pozna na njegovem smučanju: »Pomembno pa je, da sem na dobri poti, da ujamem šampionsko formo. Poleti sem veliko smučal. V Čilu sem dva tedna intenzivno vadil smuk in se privajal na hitrost. Na skokih je bilo kar nekaj težav, vendar imam občutek, da zdaj bolje skačem, kot sem lani.«

 

Nekaj mesecev po poškodbi je bil v velikih telesnih težavah, saj je zaradi mirovanja izgubil kar 15 kilogramov mišične mase! Zaradi poškodovanih zob je zelo malo jedel. Ko se je začel normalno prehranjevati in trenirati (prvič je bil na snegu februarja), se je približal svoji idealni teži, ki se pri 189 cm giblje med 97 in 107 kilogrami. V Söldnu ima 98 kg. Spet je stari dobri Svindal. Na sezono vrnitve na zmagovalni oder se je vsestransko pripravljal. Da bi bolj varno smučal in morebitni padci ne bi imeli hudih posledic, si je dal v Daineseju skrojiti posebna oblačila iz karbonskih vlaken in kevlarja.

 

Naslednika na prestolu svetovnega pokala Bodeja Millerja ima norveški smučarski kralj za glavnega tekmeca v boju za veliki kristalni globus 2009. Tekmecem in novinarjem je že na prvi tiskovni konferenci povedal, da po enoletnem premoru želi lovoriko vrniti v svojo vitrino. Aksel pravi, da z Američanom nima slabih izkušenj in sta prijatelja. Tudi njegov rokovski način življenja in svojeglavo razmišljanje ga ne motita. Prepričan je, da smučarija potrebuje takšnega človeka.


Iz današnjega tiskanega Dela