Nizki so trenerji, visoki predsedniki

Ob razpadu Jugoslavije si nihče ni mislil, da bodo asi njenega zlatega košarkarskega rodu tudi čez skoraj dve desetletji igrali najvidnejše vloge v evropski košarki. A večina članov reprezentance, ki je pod vodstvom Dušana Ivkovića zapored osvojila evropski lovoriki 1989 in 1991 ter svetovno leta 1990, se ni uspavala na igralskih karierah in težkih bančnih računih. Z izjemo peščice hedonistov in najslavnejšega med njimi Dražena Petrovića, ki je leta 1993 preminul v prometni nesreči, je večina ostala zvesta svojemu športu. Branilci so se v glavnem dali zapeljati trenerskim izzivom, njihovi višji soigralci pa so prevzeli funkcionarske vloge.

Največjo trenersko kariero je nedvomno dosegel Željko Obradović, ki je osvojil šest naslovov evropskega prvaka s štirimi različnimi klubi in zdaj s Panathinaikosom naskakuje novo trofejo. Velimir Perasović uspešno vodi Cibono, Aleksandar Đorđević po krstu na klopi Milana čaka na priložnost za prevzem Rome, Zdravko Radulović je strateg zagrebške Cedevite, Zoran Sretenović pa je nedavno odstopil pri Vojvodini. Nekakšna branilska izjema je le Zoran Radović, ki se ponaša z zlatom z EP 1989: trenutno je direktor Fibinega oddelka za razvoj. Jure Zdovc je imel med vsemi najboljši reprezentančni status, saj je s Petrovićem tvoril udarno branilsko navezo, toda pravo možnost za dokazovanje je dočakal šele pred tedni, ko je prevzel krmilo Uniona Olimpije in slovenske reprezentance.

 

Če se je njegov najboljši prijatelj iz reprezentančnih časov in stalni »cimer« Zoran Čutura lotil novinarstva, Toni Kukoč oprijel golfa, Žarko Paspalj pa se je po srčnem infarktu preselil v poslovni svet in med drugim vložil denar v gradnjo vodnega parka v Beogradu, se je večina drugih vrnila k svojim koreninam. Predrag Danilović je predsednik beograjskega Partizana, podobno kot Dino Rađa pri nekdanjem hrvaškem ponosu Splitu. Stojko Vranković je bil donedavno podpredsednik hrvaškega olimpijskega odbora, Mario Primorac vodi košarkarsko šolo v Mariboru, Zoran Savić pa kot športni direktor že nekaj let bolj ali manj uspešno kadruje pri Barceloni. Predsednikovanje je svojčas zapeljalo tudi Vladeta Divca, ki je leta 2000 Partizan prevzel skupaj z Danilovićem, a pozneje odšel iz kluba.

 

Zdaj se legendarni srbski center na velika vrata vrača v drugačni vlogi, saj ga je Košarkarska zveza Srbije predlagala za predsednika Olimpijskega komiteja Srbije, ki ga bodo izbirali najpozneje 24. januarja 2009. Srbski košarkarski lobi je imel v tej vlogi enkrat že svojega človeka, med letoma 1996 in 2005 je namreč OKS vodil še eden iz plejade srbskih legend Dragan Kićanović, a po njegovem odhodu je najpomembnejša športna inštitucija v državi padla v pričakovano krizo in afere. OKS naj bi namreč že od Kićanovićevih časov deloval po principu prijateljskih in strankarskih vezi, bolj kot strokovna usposobljenost naj bi bila pomembna pripadnost vladajočemu režimu. V zadnjem obdobju je sicer organizacijo vodil nekdanji odlični nogometni vratar Ivan Čurković, ki je med drugim napovedal novo kandidaturo, a v Srbiji vendarle prevladuje mnenje, da bi strokovnost krovni organizaciji lahko povrnil le Divac.

Več v tiskanem Delu