Noče, da bi ga brat premikastil

Potem ko je Vitalij Kličko po skoraj štirih letih premora, h kateremu so ga prisilile številne poškodbe, napovedal vrnitev v ring, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo vnovič povzpel na prestol in uresničil življenjski sen.

Objavljeno
19. oktober 2008 21.05
Jekleni Vitalij Kličko
Mi.Š.
Mi.Š.
Potem ko je Vitalij Kličko (36 zmag, 35 s k. o., 2 poraza) po skoraj štirih letih premora, h kateremu so ga prisilile številne poškodbe, napovedal vrnitev v ring, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo vnovič povzpel na prestol in uresničil življenjski sen. »Dr. Železne pesti«, kakor se glasi vzdevek 37-letnega Ukrajinca, je uspelo že v prvem poskusu, potem ko je pred tednom dni v Berlinu pred začetkom devete runde prisilil k vdaji Nigerijca Samuela Petra (30 zmag, 23 s k. o., 2 poraza). Klička sta se na ta način vpisala v zgodovino boksa, saj sta postala prva brata, ki sta istočasno svetovna prvaka v težki kategoriji. Vladimir si lasti šampionska pasova združenj IBF in WBO, Vitalij pa po različici WBC. Toda pri tem se - kot je slednji razkril v pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeine - ne nameravata ustaviti. Želita si namreč lovorike vseh štirih najpomembnejših boksarskih organizacij.

Po obračunu ste dejali, da ste ogromno tvegali. Kaj vse ste stavili na kocko?

 

Če bi izgubil, bi se moje sanje razblinile kakor milni mehurček. Nove priložnosti verjetno ne bi več dobil. Imel sem enosmerno vozovnico.


Kaj je bilo to pot drugače v primerjavi z vašim zadnjim nastopom pred štirimi leti?

 

Težko je reči. Danes smo leta 2008, takrat se je pisalo leto 2004 in odtlej imam več sivih las. No, šalo na stran; največja razlika je gotovo ta, da sem zdaj bolj sproščen. Oziroma bolj zrel, kakor bi rekel trener Fritz Sdunek.


Ali ste bili presenečeni, ko Peter po koncu osme runde ni hotel več boksati?

 

Da, pa tudi razočaran. Obljubil sem namreč, da bom dvoboj končal predčasno, na žalost pa se mi to ni posrečilo s pravim nokavtom. Ne morem se znebiti občutka, da bi ga v deveti ali najpozneje deseti rundi poslal tudi na tla, če mi ne bi pobegnil iz ringa.


Kdaj vam je bilo jasno, da vam zmaga ne more uiti?

 

Po nadvse spodbudnem začetku sem že v uvodni rundi vedel, da Samuel ne bo zdržal do konca, saj preprosto ni bil dovolj hiter. Moji sparing partnerji (Američana Leo Nolan in Sherman Williams ter Hrvat Mario Preskar - op. p.) so bili, denimo, bistveno eksplozivnejši. Toda kljub temu moram sneti klobuk pred tekmecem, saj je neverjetno dobro prenašal udarce.

 

Kako je vaša soproga Natalie sprejela odločitev, da se vrnete v ring?

 

O tem sva se veliko pogovarjala. Bila je zelo zaskrbljena, ker jo je bilo strah novih poškodb. Nisem mačo, toda zadnja beseda je kljub vsemu moja. Jaz odločam o svoji karieri.

 

Več v tiskanem Delu