Aleksander Čeferin: Koronavirus le eden od izzivov za evropski nogomet

Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefe) Aleksander Čeferin je v pogovoru za STA ocenil, da je evropski nogomet pred številnimi izzivi, a ob tem finančno zdrav in enoten. V pogajanjih o prihodnjem formatu evropskih lig pričakuje kompromis, za VAR pa pravi, da potrebuje več jasnosti, pojav novega koronavirus pred eurom pa vidi kot le še en izziv, je povedal v pogovoru z urednikom STA Gorazdom Jukovičem.

Širjenje novega virusa 100 dni pred začetkom evropskega prvenstva je nekoliko zasenčil zadnji kongres Uefe v Amsterdamu. Predstavniki Uefe so vprašanja o tem pospremili s pomirjujočimi toni za javnost. Pri tem je Čeferin za STA izpostavil, da je potrebno počakati in spremljati razvoj dogodkov, predvsem pa se izogibati paniki.



Za Uefo je poslovno leto 2018/19 s skoraj 4 milijardami prihodkov, kar je tretjina več kot poslovno leto pred tem. Blagovna znamka evropskega nogometa je po mnenju Čeferina močna, a izziv ostaja doseči uravnotežen dogovor o formatu evropskih tekmovanj po letu 2024. V sklopu tega je slovenski odvetnik poudaril pomen enotnosti evropskega nogometa in izrazil pričakovanje za kompromis. Ocenjuje, da je nogomet najmočnejši šport na svetu tudi zato, ker nima zaprtih lig.

»Imaš še kakšno izjemo, ki meni, da bi lahko igral kar sam s sabo«

V pogajanjih o prihodnjem formatu evropskih lig je Čeferin poudaril pomen enotnosti. Izziv je predvsem pri prepričevanju velikih, da je potrebna solidarnost in sodelovanje, ki daje nogometu veličino in čar, zato se ni možno pogovarjati o premiku v sistem zaprtih lig. »Skušam dopovedati velikim klubom in velikim zvezam, da če bi igrali sami, tekmovanje ne bi bilo tako zanimivo. Ljudje se ne bi identificirali z njim. Drugič - kje bi dobili igralce, ko bi počasi uničili nogomet v vseh malih državah. Igralci v največjih klubih niso iz največjih držav.« Kot je dejal, večina to razume.



»Imaš pa kakšno izjemo, ki misli, da je tako samozadosten, da bi klub, ki mu predseduje, lahko igral samo s sabo. Potem mu tudi ostali povedo, da ni čisto tako.« Pri tem si predvsem želi odigrati vlogo nevtralnega posrednika med velikimi, srednjimi in malimi klubi. »Zelo pomembno je, da ne padeš v nobeno kombinacijo. Če uspeš ostati nad tem, imaš določeno moč.« Čeferin priznava vlogo velikih klubov pri razvoju nogometa, saj ti prinesejo v blagajno okoli 80 odstotkov vseh prihodkov, iz skupne malhe pa dobijo okoli 60 odstotkov. Kot je dejal, je evropski nogomet solidaren in bo takšen ostal tudi po letu 2024. Na koncu pa bo zato potreben kompromis, saj je jasno, da »ni možno, da bi katera koli evolucija vse kar tako zadovoljila«.

»Funkcionarji nismo zvezde, nogometaši so«

V svojem nagovoru na kongresu je prvi mož evropskega nogometa pozval k ohranjanjem duše nogometa pred dobičkom in dodal, da so v središču igralci in ne funkcionarji. Nekateri so to njegovo sporočilo razumeli kot puščico proti predsedniku Fife Gianniju Infantinu in njegovim načrtom za svetovno klubsko ligo. Čeferin ob tem pojasnjuje, da gre za sporočilo »vsem, ki mislijo, da lahko nogomet kupijo ali prodajo«. Kot pravi, nihče ni lastnik nogometa, zato ga ne morejo kar tako prodajati: »To je sporočilo vsem, ki mislijo, da lahko zberejo nekaj klubov, da pozabijo na solidarnost in organizirajo zaprto tekmovanje.«

Funkcionarje predvsem vidi kot podporo zvezdam, te pa so igralci. Pri tem je priznal, da so slednji zaradi natrpanega urnika tekmovanj na robu zmogljivosti. Zato je pogovor o zmanjšanju števila tekem na mestu, je dejal in izpostavil, da pa je to vezano tudi na plače igralcev. »Druga plat zgodbe je namreč, da so igralci v tem trenutku, še posebej v velikih klubih, toliko plačani, da enostavno ne morejo igrati 10 tekem na leto in dobiti svojih 30 ali 50 milijonov evrov.«



Ocenjuje, da bo zato pri dogovoru o koledarju treba iskati ravnotežje, tega pa se morajo zavedati tudi največji klubi. »Z njimi imamo včasih problem, ker se konstantno pritožujejo, da imajo igralci preveč tekem. Čim imajo nacionalne selekcije tekme, je to za njih do neke mere problem, ko pa se pojavi komercialni projekt, teh težav kar naenkrat ni,« pravi.

»Videosodniki niso psihiatri, da bi lahko ocenili namerno igranje z roko«

Sistem Var ostaja predmet razprave v nogometnem svetu. V nekaterih primerih pregled videoposnetka pomaga sodnikom, a ostajajo nejasnosti, kar priznava tudi Čeferin. Ocenil je, da so te predvsem povezane s subjektivnimi ocenami, zato bi se Var moral uporabljati za dejstva.

Težave z ugotavljanjem subjektivnih zadev z Varom je orisal pri prekršku za igranje z roko, kjer so tudi strokovna mnenja pogosto deljena. Sodniki v Var sobi pa »niso psihiatri, da bi ocenjevali, ali je igralec z roko igral namerno«. To je podkrepil s primerom sestanka šefa Uefinih sodnikov z največjimi trenerskimi imeni: »Jürgen Klopp, Zinedine Zidane in Pep Guardiola so bili med prisotnimi. Ko jih je šef Uefinega sodniškega odbora Roberto Rosetti vprašal o tem, ali je v določeni situaciji bila roka ali ne, jih je pol odgovorilo z 'da', pol pa z 'ne'.«

Zato meni, da bi o igranju z roko moral odločati glavni sodnik brez pregledovanja posnetkov. Var bi tako po njegovem morali uporabljati zgolj za ugotavljanje dejstev na igrišču. »Tu govorimo o tem, ali je bil prekršek storjen v kazenskem prostoru ali izven njega, o prepovedanem položaju. Izjemoma še za grobe prekrške za rdeči karton, ki jih sodnik ne vidi, in napačno identiteto igralca, ki prejme karton,« je dodal.

»Panika še nikoli ni pomagala rešiti problema«

Na dogajanje po svetu v zadnjih tednih močno vpliva pojav novega koronavirusa. V zadnjih dveh tednih je Evropa pristala v ospredju nastajajoče pandemije, zaradi tega pa se prestavljajo in odpovedujejo tudi športni dogodki po celini. A Uefa za zdaj ostaja zadržana do govora o kakršnihkoli ukrepih za euro 2020. Tudi tekme evropskih lig namerava reševati od primera do primera.

Čeferin ponavlja pomirjujoče sporočilo, da ni razloga za pretiran in prenagel odziv na pojav virusa. Poudarja, da ima Uefa še mnoge druge izzive z organizacijo prvenstva, ki je na sporedu med 12. junijem in 12. julijem v 12 evropskih državah. Pri tem izpostavlja predvsem zagotavljanje splošne varnosti, ki je v zadnjem času vse bolj aktualna tema. Tudi sicer kot enega večjih izzivov Uefe v prihodnje vidi poleg boja proti rasizmu tudi boj zoper druge oblike diskriminacije glede »na čudno psihozo v Evropi in porast ekstremnih desničarskih idej ter zlorabljanje nogometnih tekem za manifestacijo njihovih idej.«

»To seveda ne pomeni, da nismo zaskrbljeni zaradi koronavirusa,« je še dodal, a ob tem predvsem posvaril pred paniko. »Panika nikoli še ni pomagala rešiti problema. Nasprotno - ljudje, ki so panični, bodo naredili še več napak, lahko se zgodi še kaj bolj groznega.« Sam svojega življenja zaradi virusa ne spreminja: »Normalno nadaljujem sestanke. Moje življenje se popolnoma nič ne spreminja. Jaz sem si že prej umival roke in razkuževal«.