Ancelottija odstavili igralci

Odhod Carla Ancelottija iz Münchna navidez ni poseben, nogometni trenerji imajo svoje potovalke vselej napol pripravljene. Trenerske zamenjave so v nogometu nekaj običajnega, zahteve klubov in navijačev so iz sezone v sezono višje. Kljub temu je Bayern s podarjeno košarico Ancelottiju povedal veliko več o sebi kot o 58-letnem italijanskem trenerju.

Eden najboljših nogometnih trenerjev na svetu si bo gotovo opomogel, ni bojazni zanj in njegovo karierno prihodnost. Ne nazadnje je preživel že veliko bolj boleče ločitve, kot je bila zadnja od Bayerna, s katerim naj bi si bila zvesta do poletja 2019. S prvo soprogo, s katero sta dobila hčerko Katio in sina Davideja, se je razšel leta 2008, potem ko ga je prevzela tedaj 31-letna hostesa Marina Cretu. Slednjo je spoznal med vodenjem AC Milana, z njo preživel tri leta. Z drugo soprogo Mariann Barreno McClay se je zbližal v času delovanja pri Chelseaju, z 12 let mlajšo Kanadčanko živi še danes.

Carlo Ancelotti se je vendarle znašel v zanj nenavadnem položaju – prvič doslej je namreč dobil nogo, potem ko ga je odpustil najbogatejši nemški klub. Odzval se je v svojem slogu, kot gospod stare dunajske šole, četudi prihaja iz italijanske dežele Emilija Romanja. »Zame je bila velika čast sooblikovati zgodovino Bayerna. Rad bi se zahvalil klubu, nogometašem in čudovitim navijačem. #MiaSanMia,« je zaključil zapis na tviterju z bavarskim pozdravom, ki v prevodu pomeni »mi smo mi«.

Toda Italijan ni najbolj zadovoljen in bo gotovo razkril – ko bo napočil čas –, zakaj se je po dobrem letu dni razšel z Bavarci. Ne nazadnje je prav vse prejšnje klube zapuščal šele konec maja oziroma v začetku junija, iz Münchna je odšel 28. septembra. Ob tem velja opozoriti, da Bayern še nikdar ni odslovil svojega trenerja tako zgodaj kot Ancelottija. Še najbližje je bil Jupp Heynckes, ki je dobil košarico 8. oktobra 1991, a je pozneje še dvakrat deloval v klubu, nazadnje je leta 2013 Bayern vrnil prav na vrh Evrope.

Poteza bavarskega vodstva je vsaj nenavadna, dejansko pa postavlja najboljši nemški klub v nove okvirje. Daleč slabši in manj uspešni trenerji, kot je bil 58-letni Italijan, so dobili možnost gosposkega slovesa po koncu sezone, »Carletto« je odšel skozi stranska vrata in brez pravega pojasnila. Športni direktor Hasan Salihamidžić je zatrdil, da je Ancelotti obrnil proti sebi pet igralcev, nemški mediji so »razkrili«, da so to Robben, Ribery, Boateng, Hummels, Müller, morda tudi Lewandowski. Kdo ve, kaj je res in kaj ne. Po drugi teoriji naj bi klub zahteval Francka Riberyja in Arjena Robbna v udarni enajsterici na gostovanju v Parizu, Ancelotti je poslal v ogenj Müllerja in Rodrigueza, izgubil tekmo in službo ... Karl-Heinz Rummenigge naj bi zahteval bolj »nemško« zasedbo, Italijan je stavil le na kakovost ... Drži le, da uporniki niso izkoristili prve tekme pod vodstvom »začasnega« trenerja Willyja Sagnola, v Berlinu so zapravili vodstvo z 2:0, remizirali s Hertho in povečali zaostanek za Borussio na štiri točke ...

Ancelottiju v Münchnu očitno ni uspelo krmariti med svojimi načeli in željami predsednika, kot mu je to uspelo v Milanu s Silviem Berlusconijem in Madridu s Florentinom Perezom. Bayern je na nek način sporočil nogometni družini, da je odslej možno vse in da prav nič več ne more pomeniti presenečenja. Če lahko sredi septembra zamenja slovitega in dokazano trofejnega trenerja tudi tako ugleden, resen in organizacijsko urejen klub, kot je Bayern, prav vsak nogometni strokovnjak sedi na stolu brez ene noge.