Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska nogometna zveza (UEFA) je razveselila prebivalce trinajstih metropol na stari celini, potem ko jim je včeraj zaupala organizacijo zgodovinskega evropskega prvenstva v nogometu leta 2020. Najbolj navdušeni so bili Angleži, ki so po darilu s Škotske dobili še darilo z obale Ženevskega jezera.
Razplet glasovanja je bil kar zanimiv. Londonski štadion Wembley (90.000 sedežev), na katerem bo 15. novembra drugič gostovala Slovenija, bo julija 2020 gostil obe polfinalni tekmi in veliki finale, preostalih dvanajst evropskih mest pa si bo razdelilo »predigro«: četrtfinale in po eno od skupin bodo gostili München (Nemčija), Baku (Azerbajdžan), St. Petersburg (Rusija) in Rim (Italija), osmino finala in po eno od skupin pa København (Danska), Bukarešta (Romunija), Amsterdam (Nizozemska), Dublin (Irska), Bilbao (Španija), Budimpešta (Madžarska), Bruselj (Belgija) in Glasgow (Škotska). Najbližje Ljubljani bosta torej münchenska Allianz Arena (415 km) in še neobstoječi budimpeštanski štadion Ferenca Puskasa (462 km).
Poraženci včerajšnjega glasovanja v Švici so bili Cardiff, Stockholm, Skopje, Jeruzalem, Sofija in Minsk, ki so se obrisali pod nosom za (so)organizacijo zgodovinskega evropskega šampionata ob jubilejni 60-letnici UEFA. Nasprotno je bilo seveda pri angleški nogometni zvezi (FA), a tudi v Nemčiji, ki naj bi včeraj »strateško« izgubila organizacijo finalne tekme v zameno za uspešno kandidaturo za naslednji turnir – spet po starem režimu ene države – leta 2024. Nemci naj bi po tej teoriji celo lobirali za Wembley 2020.
»Zanikam kakršenkoli dogovor z Nemci,« je zatrdil predsednik FA Greg Dyke, nato pa kljub vsemu namignil, da bi Angleži podprli morebitno kandidaturo Nemčije v boju za euro 2024, za katerega se bodo potegovali še Nizozemska, Turčija, morda tudi Italija ter sosedske naveze Estonija/Rusija, Romunija/Madžarska in Škotska/Irska. Toda dotlej je še dolga pot, UEFA o EP 2024 ne bo odločala pred letom 2017, torej bo prej na vrsti še najmanj EP 2016 v Franciji, upajmo tudi s Slovenijo. Da sta evropski velesili Anglija in Nemčija morda le sklenili tihi pakt, potrjujejo tudi odzivi na glasovanje iz obeh taborov. »Volilna kampanja je potekala v več kot 50 evropskih državah, torej si lahko predstavljate, kako zahtevno in trdo smo garali v zaodrju. Da je UEFA izbrala prav London, je seveda toliko večje priznanje za nas, saj smo po mundialu 1966 le enkrat gostili velik nogometni turnir, in sicer leta 1996,« je priznal Dyke. Tudi Nemci so bili »zadovoljni«. Wolfgang Niersbach, prvi mož tamkajšnje zveze (DFB), je bil dovolj zgovoren: »UEFA smo prepričali, da nam je po 32 letih vnovič dodelila sodelovanje pri evropskem prvenstvu.«
Spet se je potrdilo, da UEFA vse bolj upošteva tudi megalomanska nogometna vlaganja v Azerbajdžanu. Baku, ki vse bolj spominja na Benetke, Chicago in Rio de Janeiro v enem, bo namreč leta 2020 postavljen ob bok Münchnu, Rimu in St. Petersburgu. Tamkajšnji olimpijski štadion (68.700 sedežev), ki ga bodo odprli za premierne evropske igre 2015, so za ceno pol milijarde evrov zgradili Turki.
