Atletico vse bolj pogosto št. 1 v Madridu

Realovi navijači so po porazu z Atleticom žvižgali vratarju Ikerju Casillasu.

Objavljeno
14. september 2014 22.48
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – Že uvodni tedni nove sezone so napovedali, da bo Atletico Madrid, morda »odkritje« zadnjih dveh let, tudi prihodnjo pomlad konkuriral tako za španski kot evropski vrh. Razplet mestnega derbija v Madridu je le potrdil, da rdeče-beli niso nič slabši kot še letošnjega maja, preden so jih zapustili številni nosilci igre.

Atletico je na Realovem štadionu zmagal z 2:1 in postavil nekatere nove mejnike tudi brez takšnih imen, kot so vratar Thibaut Courtois, Filipe Luis, Diego Costa in David Villa, ki so predstavljali udarno moč zasedbe, ki je po 18 letih vrnila naslov na Vicente Calderon. Trener Diego Simeone je moral poleti najti zamenjave tudi za standardne džokerje v drugih polčasih, kot so bili Adrian, Sosa in Diego.

Kljub temu je Atletico začasno prizemljil »vesoljsko ladjo« po imenu Real Madrid, z zanj značilno igro je namreč spet ohromil »stroj«, ki po poletnem nakupovanju (Kroos, James, Navas, Chicarito) še zdaleč ni naoljen, kot bi moral biti. Že v 10. minuti sta podajalec Koke in strelec z glavo Tiago prvič razkrila luknje v Realovi obrambi, in četudi je nato Cristiano Ronaldo izenačil izid z enajstmetrovke, se Simeonejevi borci v drugem polčasu niso ustavili. Po podaji Juanfrana je namreč odločil zmagovalca rezervist Arda Turan. Zdi se, da je gostujoči tabor vlekel boljše taktične poteze, četudi je Simeone še vedno obsojen na spremljanje tekem s tribune. Z vstopom Arde Turana je namreč poslal Kokeja z desnega krila v zvezno vrsto in posledično dobil boljši nadzor nad žogo, še en rezervist, francosko odkritje mundiala Antoine Griezmann, pa je Atleticovi igri dodal moč in višji ritem.

»Taktične menjave so se res obnesle, saj smo v zadnjih 15 minutah igrali natančno tako, kot sem želel. Najbolj sem zadovoljen, da so fantje, ki so zaigrali v drugem polčasu, izkoristili priložnost in še razširili naše taktične in kadrovske rešitve,« po zmagi ni skrival navdušenja argentinski trener na klopi Atletica. Realu ni prav nič pomagala navidez boljša statistika – posest žoge v % 64:36, streli 21:9, koti 4:4, prekrški 12:12, meti iz avta 32:15, rumeni kartoni 4:7 –, prav tako se lahko Carlo Ancelotti zaman tolaži s podatkom, da so njegovi igralci navidez dominirali in »uspešno« ohranjali žogo v svoji posesti. Prvih sedem podajalcev na tekmi je prišlo iz vrst gostiteljev (Ramos 95, Kroos 75, Modrić 60, Rodriguez 54, Ronaldo 47, Arbeloa 45, Coentrao 43, ...), Realovi igralci so tudi bolj natančno oddajali žogo (Kroos 95 %, Modrić 92 %, Coentrao 91 %, Rodriguez 89 %, Isco 88 %, ...).

Manj zadovoljni nad trenutnimi Atleticovimi uspehi so slovenski navijači, predvsem Škofjeločani, ki najbolj stiskajo pesti za someščana Jana Oblaka. Med najbolj zaslužnimi za zmago je bil namreč (spet) 30-letni Miguel Angel Moya, ki ta čas med vratnicama uživa prednost pred Oblakom. Španski novinarji so ga celo začeli primerjati s Courtoisom, četudi Moya šteje že 30 pomladi. »Ne, ne, ne boste pozabili na Courtoisa, saj je vrhunski vratar. Jaz sem Miguel Moya in želim opozoriti nase tako kot vsak drug,« je zatrjeval Moya.

Atletico bo poskušal jutri nadgraditi odmevno zmago – prvič v zgodovini je dvakrat zapored zmagal na gostovanju pri Realu – v Pireju pri Olympiakosu, Real bo ob isti uri celil rane proti Baslu. Tudi pri »baletnikih« je bil pod drobnogledom vratar, in sicer Iker Casillas. Real je izgubil prvo ligaško tekmo z Atleticom (23 derbijev) s Casillasom v vratih. Nekoč »sveti Iker« je poslušal tudi žvižge. »Navijači imajo pravico do žvižgov, če ti ne gre dobro. To moramo sprejeti in dati od sebe še več,« se je modro odzval Casillas, ki ima na klopi močno konkurenco – kostariškega vratarja Keylorja Navasa.