"Azzuri" že četrtič na nogometnem Olimpu

Berlin – Italija se veseli četrtega naslova svetovnega prvaka. Finale prvenstva v Nemčije proti Franciji je dobila z nekaj sreče, po streljanju enajstmetrovk, s čimer se je končalo njeno prekletstvo kazenskih strelov, saj je bila pred tem poražena v vseh treh primerih, vključno s finalom leta 1994 v ZDA. Italijanska zmaga je zaslužena, čeprav bi si veselje zaslužila tudi Francija.

Obe moštvi sta pokazali izvrstno igro, vredno finala, vsakemu je pripadel en polčas, Francozom tudi podaljški, v katerih so imeli priložnosti za zadetek, a na njihovo žalost niso zadeli. Poleg tega so v drugem ostali brez prvega zvezdnika Zinedina Zidana. Zidane, ki je tokrat zadnjič igral v vrstah francoske reprezentance, je z namernim udarcem nasprotnika soigralcem storil medvedjo uslugo – in to tik pred izvajanjem enajstmetrovk. “Azzurri” so zadeli vse, pri “trikolorih” pa je zgrešil David Trezeguet, ki je zadel le prečko.

Italijani pospravili “bunker”

Italija je bila pred začetkom blagi favorit tako na stavnicah kot tudi pri tistih, ki se na to igro bolje spoznajo. Varovanci Marcella Lippija so na prvenstvu zapustili izjemen vtis, v šestih tekmah so prejeli le en gol, pa še tega je vratar Gianluigi Buffon dobil od soigralca na predtekmovalni tekmi proti ZDA – nesrečnik, ki je preusmeril žogo v lastna vrata, je bil Cristiano Zaccardo. A obramba za razliko od nekaterih prejšnjih prvenstev ni bila edino, s čimer se po Nemčiji lahko pohvalijo. Na letošnjem tekmovanju so "catenaccio" pospravili v predal in se na večini tekem predstavili z napadalnim slogom.

Bolj so se z obrambnim načinom (ves čas le z enim pravim napadalcem) predstavljali Francozi. Toda taka igra jim je prinesla rezultat, uvrstitev v finale, v katerem so pričakovali, da bo poleg trde obrambe zablestel tudi zvezdniški dvojec Zidane – Henry.

Z začetnima postavama s polfinalnih obračunov

Obe moštvi sta nastopili v popolnih postavah. V italijanskem sicer ni bilo Alessandra Neste, toda obrambna vrsta s Fabiom Cannavarom na čelu je bila učinkovita tudi brez, po mnenju italijanskih deklet najlepšega nogometaša na mundialu, ki je bil zaradi poškodbe z igrišč odsoten že od tekme predtekmovalne skupine proti Češki. Uspešno ga je nadomestil Interjev "lomilec kosti" (in očitno tudi dober besedni provokator) Marco Materazzi.

Oba trenerja sta stavila na preverjene moči in nista spreminjala začetnih postav s polfinalnih obračunov. Skrivnosti torej ni bilo, a taktične zamisli so se začasno spremenile že v 7. minuti. Pred tem je Materazzi navidez nespretno posredoval v kazenskem prostoru, Florent Malouda je teatralno padel, argentinski sodnik Horacio Elizondo pa je pokazal na belo točko. To je bila (pre)stroga odločitev, ki bo verjetno še dolgo burila duhove predvsem pri tistih, ki držijo pesti za slovenske zahodne sosede, če je po uspehu ne bodo pozabili.

Najstrožjo kazen je v vodstvo spremenil Zidane, ki je Buffona "lobal", pri tem pa je imel veliko sreče, saj žoga ni zadela mreže, ampak se je za črto odbila od prečke.

Najvišji je bil Materazzi

Posledica zgodnjega gola je bila premoč Italijanov, na izenačenje pa ni bilo treba dolgo čakati. V 19. minuti je Andrea Pirlo izvedel prosti strel, v kazenskem prostoru je svojo obrambno napako (ni samo storil domnevnega prekrška, ampak je pred tem zamudil pri pokrivanju) popravil Materazzi. Preskočil je nasprotnikovo obrambo in z glavo zabil žogo v mrežo. Lippijevi varovanci so tudi po zadetku nadaljevali z agresivno igro. Bili so bolj prepričljivi, Francozom so največ težav povzročili po prekinitvah. Tako se je Materazziju po kotu ponudila podobna priložnost kot pri golu, vendar je pred tem storil prekršek. V bistvu je uprizoril reprizo dogodka iz 19. minute, le da je Toni po podaji Pirla iz kota namesto mreže zadel le prečko.

Henry se ni nastreljal

Tudi drugi del, v katerem je bila igra še bolj dinamična, še bolj polna zanimivih dogodkov, se je začel s priložnostjo Francozov. Henry se je sprehodil skozi nasprotnikovo obrambo, toda streljal je naravnost v roke Buffona. Francoski selektor Raymond Domenech je v slačilnici svojim nogometašem zagotovo povedal kakšno pikro na račun prekinitev, vendar ni kaj dosti pomagalo. Že po prvem kotu v drugih 45 minutah so Italijani prišli do nevarnega strela, toda Cannavaro je zadel le Williama Gallasa, odbite žoge pa v gneči Italijanom ni uspelo spraviti za hrbet vratarja Fabiena Bartheza.

Buffon je bil več kot zanesljiv

Vse skupaj je dalo krila “trikolorom”. Henry je sejal zmedo v italijanski obrambi, toda do zaključnega strela tako kot njegovi soigralci ni prišel posebej pogosto, ko pa je, mu je veselje preprečil Buffon. Na drugi strani je bilo zanimivo ob vsaki prekinitvi. Toni je v 63. minuti z glavo celo dosegel gol, toda sodnik ga je upravičeno razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. V 77. minuti je v obdobju največje premoči Pirlo dobro izvedel prosti strel, a ker je žoga zletela mimo gola, se izid ni spremenil.

Zidane po “čelni” naravnost v slačilnico

V podaljšku se je nadaljevala premoč “trikolorov”, priložnosti tekme pa sta zamudila Frank Ribery, ki je streljal mimo gola, in Zidane. Slednji je po podali Willyja Sagnola z glavo streljal pod prečko, a je Buffon žogo odbil v kot. Prav Zidane je v 109. minuti postal osrednje ime podaljška. Z glavo je udaril Materazzija, si prislužil pot v slačilnico in neslavno končal svojo športno pot. Na srečo Francozov do konca ni bilo več veliko, tako da ni bilo več časa za spremembo izida.

Sreča pa ni bila na strani Francozov pri izvajanju enajstmetrovk; “azzurri” so namreč zadeli vse, pri “trikolorih” pa je zgrešil David Trezeguet, ki je zadel le prečko.

-----------------------------
Statistika:

Olimpijski stadion Berlin, gledalcev 69.000, sodniki: Elizondo, Garcia, Otero (vsi Argentina).
Strelca: 0:1 Zidane (7., 11-m), 1:1 Materazzi (19.).
Enajstmetrovke: 2:1 Pirlo, 2:2 Wiltord, 3:2 Materazzi, Trezeguet - prečka, 4:2 De Rossi, 4:3 Abidal, 5:3 Del Piero, 5:4 Sagnol, 6:4 Grosso.
Italija: Buffon, Zambrotta, Cannavaro, Materazzi, Grosso, Camoranesi (od 86. Del Piero), Gattuso, Pirlo, Perrotta (od 61. Iaquinta), Totti (od 61. De Rossi), Toni.
Barthez: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Vieira (od 57. Diarra), Makelele, Ribery (od 100. Trezeguet), Zidane, Malouda, Henry (od 107. Wiltord).
Rumeni kartoni: Zambrotta; Sagnol, Diarra, Makelele.
Rdeč karton: Zidane (110.).