Tiskane izdaje
Barcelona - Skoraj štiri leta v preteklost je treba prevrteti časovni stroj, če iščete podatek, kdaj so nogometaši Barcelone (seveda pred tokratnima četrtfinalnima obračunoma) nazadnje v dveh zaporednih dvobojih lige prvakov ostali brez doseženega gola. To se je zgodilo v polfinalu sezone 2012/13, ko jih je Bayern najprej 23. aprila pred domačimi navijači odpravil s 4:0, nato pa na praznik dela napredovanje v finale potrdil še z zmago s 3:0 na štadionu Camp Nou (tedaj je pravico delil Koprčan Damir Skomina).
Zgodba se je ponovila v letošnjem četrtfinalu z Juventusom. »Stara dama« je v Katalonijo prispela z odlično popotnico treh zadetkov zaloge (3:0), v povratnem dvoboju pa pred prekaljenim vratarskim mačkom Gigijem Buffonom postavila zid, ki ga Barça kljub nenehnemu pritisku in famozni napadalni trojki MSN (Lionel Messi-Luis Suarez-Neymar) nikakor ni znala zrušiti. V dveh dvobojih so varovanci trenerja Luisa Enriqueja sprožili kar 32-krat, vendar, pomenljivo, zgolj štirikrat v okvir vrat! Kar dvajset poskusov je letelo mimo gola, osem jih je tekmečeva obramba blokirala.
Juventusova mreža je bila kot zakleta predvsem za Messija, ki se je v Torinu v čudoviti priložnosti znašel v 47. minuti, na štadionu Camp Nou pa po enkrat v vsakem polčasu - v 19. minuti je imel desno polovico vrat prazno, a je pozabil naravnati merilne naprave na levici, nekoliko premalo natančen je bil tudi v 66. minuti. Zanimivo: ravno dan pred tekmo je minilo natanko desetletje od enega najlepših golov v Leovi karieri, ko je v dvoboju z Getafejem pretekel polovico igrišča, vrgel iz igre celotno tekmečevo obrambo in tudi vratarja, nato mu ni bilo težko mojstrsko zatresti prazne mreže.
Poraz je najbolj razžalostil Brazilca Neymarja, ki je po dvoboju potočil tudi nekaj solza, tolažil ga je tudi rojak in nekdanji soigralec Dani Alves, ki se je po osmih sezonah v majici Barcelone lani poleti preselil k Juventusu, sinoči pa odigral še eno uspešno partijo. »Neymarju sem dejal, da je nogomet pač takšen. Povedal sem mu tudi, da si nisem želel stati nasproti klubu, v katerem sem doživel toliko lepega, toda v takšnih primerih v športu ni prostora za čustva. Vsakdo pač brani barve svojega kluba. To je le eden od porazov, dvigniti mora glavo in iti naprej,« je pojasnil Dani Alves.
