Bayerjev najmočnejši aspirin je trener

Ob prestopu v Bayer se je Kevinu Kamplu čez obraz spet raztegnil nasmeh. Naš reprezentant se je vrnil v moštvo, v katerem je nogometno odraščal, a še bolj ga je osrečilo dejstvo, da bo znova združil moči s trenerjem Rogerjem Schmidtom. Pod taktirko 48-let­nega strokovnjaka je namreč zablestel v Salzburgu.

Tudi nemški mediji niso pozabili omeniti, da bo Schmidt znova vodil svojega ljubljenega igralca – »Lieb­lingsspielerja«. Schmidt in Kampl sta na Solnograškem pisala imenit­no zgodbo, vendar je trenerjeva po odhodu v Nemčijo dobila krila, igralčeva pa je rahlo zastala.

Schmidtova filozofija je v nemškem nogometu že dobro leto hit, velja za strokovnjaka, ki je še bolj dodelal taktično različico slovitejšega vrstnika Jürgena Kloppa. Še pred slabim desetletjem pa je bil Schmidt le amaterski trener, ki je kot inženir delal v avtomobilski industriji, v prostem času pa vodil amatersko moštvo Delbrücker.

Schmidtov igralni model je zdaj domala študijski, ki ga mlajši trenerji povzemajo in poskušajo posnemati. Tudi za nekdanjega celjskega trenerja Simona Rožmana sta bili Nemčeva taktična različica in izrazito napadalna filozofija glavno vodilo.

Klopp in Borussia Dortmund sta navduševala s tako imenovanim napadalnim presingom – »Gegenpressing«. Z njim je Borussia leta 2013 v polfinalu lige prvakov presenetila tudi Mourinhov Real, ki je v naslednji sezoni posnemal nemški klub. V njem pripada glavna vloga igri, postavljeni izjemno visoko na zadnjo tekmečevo vrsto. Osnovno izhodišče je, da tekmeca napadeš z vso silo, s kar največ igralci in čim hitreje, še preden bi on poskušal povezati igro. To je način, ki tekmečeve branilce sili v napake, napadalcem pa omogoča, da hitreje osvojijo prostor, da so bliže vratom. Takšna igra predvsem omeji dolgotrajno pletenje napadalnih akcij in obenem poveča učinek najbolj ustvarjalnega igralca. Ali pa omogoči, da ne potrebuješ igralca, ki ustvarja priložnosti s svojimi podajami ali tekom, saj z odvzemom žoge lahko takoj prideš v položaj za strel.

Schmidt je s takšnim načinom igre s Salzburgom postal zelo prepoznaven med evropskimi trenerji. Niti hud spodrsljaj v kvalifikacijah za ligo prvakov, ko je Salzburg izločil luksemburški prvak Dudelange (nato ga je zanesljivo odpravil Maribor), ni pustil črnega madeža v njegovi trenerski osebni izkaznici. Celo več, s svojo vztrajnostjo je pospešil Salzburgovo evolucijo in krepko povečal svoj ugled.

V strogo taktičnem besednjaku je Schmidtova osnovna postavitev 4-4-2. Ta se pogosto spreminja v 4-2-3-1, toda končna je vedno ista in je zanjo značilen prav »Gegenpressing« – 4-2-4. Njeno moč je v sredo v kvalifikacijah za ligo prvakov občutil rimski Lazio (v povratni tekmi je izgubil z 0:3), že veliko prej tudi Bayern s Pepom Guardiolo, ko je v pripravljalni tekmi lansko zimo Salzburg premagal bavarskega velikana kar s 3:0. Na kakšen način se je zlomila bavarska ekipa, so Nemci preučili do zadnje podrobnosti. In bili naravnost navdušeni nad Schmidtovo taktično mojstrovino.

Kampl in okrepitev iz Manchester Uniteda Javier Hernandez - Chicharito sta po vseh merilih idealna igralca za Schmidtovo filozofijo. In domala idealna za moštvo, kot je Bayer, ki se po denarju ne more enakovredno meriti z Bayernom ali Borussio, lahko pa ju poskuša presenetiti z drznostjo in hitrostjo. In ju prekaša tudi z atraktivnostjo, kar je, ko je moral Finec Sami Hyypiä zapustiti klop, upošteval športni direktor Bayerja in nekdanji svetovni prvak Rudi Völler. Prepričale so ga tudi Schmidtove besede: »Zame ni pomembna samo zmaga, ampak kako smo zmagali!«