Tiskane izdaje
Miami, sončno mesto na jugu Floride, kot mu tudi pravijo, ponuja nešteto možnosti in priložnosti – tudi v športu. Prav za vsakogar se kaj najde. Med vsemi igrami pa je – kakor v večjem delu Združenih držav Amerike – kajpak najbolj priljubljen ameriški nogomet. Nič čudnega, ko pa so v Miamiju (njegovo ime izvira iz indijanske besede Mayaimi, ki pomeni »veliko vodo«) izpeljali toliko Super Bowlov kot nikjer drugje.
Nazadnje so veliki finale NFL na štadionu Sun Life gostili februarja leta 2010, ko so se – mimogrede – končne zmage veselili zvezdniki kluba New Orleans Saints, ki so bili z 31:17 boljši od tekmecev iz moštva Indianapolis Colts. Kako zelo priljubljen je ameriški nogomet v Miamiju, ki ima po zadnjem popisu prebivalstva blizu 420.000 ljudi, z okolico vred pa kar 5,5 milijona prebivalcev, se je lahko zgoraj podpisani prepričal tudi na lastne oči. Ni je namreč trgovine, v kateri ne bi prodajali oranžno-zelenih majic, čepic in najrazličnejših spominkov domače ekipe Miami Dolphins.
Kadar igrajo Delfini, naključen obiskovalec dobi vtis, da mestu vladajo duhovi. Na ulicah in cestah, na katerih je drugače čez ves dan huda gneča, srečaš le redke posameznike, večinoma turiste, ki sicer prihajajo iz vsega sveta. Z njih se ljudje preselijo v priljubljene športne bare, v katerih ne manjka velikanskih televizijskih zaslonov. V času tekem je res težko najti prosti sedež, kaj šele mizo. Najbolj goreči oboževalci Miamija, oblečeni v klubske drese, potiskanimi s priimki zvezdnikov moštva, kajpak zasedejo »prvo vrsto« in strastno spodbujajo svoje igralce.
Ko jih takole opazuješ s strani, kako se derejo, ko se kdo približa tako imenovanemu touchdownu, šele vidiš, kako močno dihajo za svoj klub. Če po pomoti mednje zaide »sovražnik« (beri: privrženec nasprotne ekipe), seveda ne more uiti nenehnim zbadanjem. Na to, da bo v miru popil vrček piva, lahko kar takoj pozabi. Vendar pa kakšne večje napetosti, ki bi vodila v kaj več, med njimi kljub temu ni čutiti. Vzdušje je res odlično, dobra volja navijačev pa prav nalezljiva. V takšnem ozračju lokalne dobrote – zrezki na sto in en način, škampi ali, denimo, »mahi mahi« (lampuga, vrsta ribe) – teknejo še toliko slajše.
Zelo priljubljen
»Ameriški nogomet je pri nas dejansko šport št. 1. Potem je tu bejzbol (Miami Marlins), pa košarka (Miami Heat) ... Zelo priljubljen je – ne boste verjeli – tudi hokej na ledu (Florida Panthers),« je zgovorni taksist Paul potrdil, da imajo Delfini, zmagovalci superbowla v letih 1973 in 1974, dejansko največ privržencev v Miamiju. Nepozabno je bilo zlasti prvenstvo 1972/73, ko se je njihovim igralcem kot edinim doslej posrečila popolna sezona. Toda dolgolasi temnopolti voznik, ki po videzu spominja na kakšnega pevca reggaeja z Jamajke, ima – zanimivo – še raje evropski nogomet, ki je na Floridi v velikem vzponu. Kot strastni navijač Barcelone je dobro seznanjen z vsem, kar se dogaja v katalonskem klubu.
»Ko ima 'Barça' tekmo, me nanjo opozori poseben pisk na prenosnem telefonu, na katerem si jo potem – če sem takrat ravno sredi dela – tudi ogledam,« je razkril Paul, še vedno vzhičen nad nedavno visoko zmago Barcelone v večnem španskem derbiju nad madridskim Realom. »'Barça' ima zagotovo najboljši napad na svetu. Si predstavljate, da ste vratar nasprotnega moštva, pa proti vam tečejo Messi, Neymar in Suarez. Kaj lahko sploh ukrenete? Verjetno lahko žogo le še s pogledom pospremite v svoj gol,« je povedal v smehu in v nadaljevanju zaupal, da je kot otrok tudi sam treniral nogomet. Še danes ga igra štirikrat na teden – na velikem igrišču.
Za čedalje večjo priljubljenost evropskega nogometa v ZDA je v zadnjih letih vsekakor nadvse zaslužen angleški zvezdnik David Beckham, ki je nedolgo tega skupaj s poslovnim partnerjem Simonom Fullerjem in bolivijskim bogatašem Marcelom Claurom postal eden od lastnikov moštva v Miamiju, s katerim načrtujejo naskok na ameriško ligo MLS v letu 2017. »Zdaj iščejo primeren prostor za izgradnjo štadiona, ki bi sprejel 20.000 gledalcev,« je pojasnil Paul, ki kot velik poznavalec španskega nogometa seveda pozna tudi Jana Oblaka. »Vratar madridskega Atletica, mar ne? Slovenija ima dobro reprezentanco,« je izstrelil, ko je izvedel, od kod prihajam.
V Miamiju trenirali tudi Ali, Leonard in Hopkins
Seveda je dobro poznal tudi Gorana Dragića (»Predtem je igral za Phoenix.«), za Bena Udriha pa še ni slišal. A je to »opravičljivo«, če vemo, da sam bolj kot za Miami Heat stiska pesti za košarkarje kluba Los Angeles Lakers. Ko so v mestu Jezerniki, se tudi sam odpravi v dvorano American Airlines, ki je po uradnih podatkih (skoraj) vedno razprodana, čeprav je bilo, denimo, prejšnji ponedeljek med tekmo z New York Knicks opaziti kar precej praznih sedežev. Tudi vzdušje je bilo precej komorno; verjetno tudi zaradi visoke prednosti, ki so si jo hitro priigrali gostitelji in jo nato brez večjih težav branili do konca dvoboja. Gledalci so se namreč oglasili sila poredko in bučneje nagradili zgolj posebej lepe akcije domače Vročice.
Bistveno bolj živahno je bilo v nabito polnem športnem baru, v katerem si je bilo mogoče na petnajstih televizijah ogledati boksarski spektakel iz Las Vegasa med Portoričanom Miguelom Cottom in Mehičanom Saulom Alvarezom. Kakšni dve tretjini ljudi sta bili za zmagovalca Alvareza, preostali za Cotta, vsi pa so dajali vtis odličnih poznavalcev te plemenite borilne veščine in vidno uživali v kakovostnem dvoboju. Boks ima dolgo tradicijo v Miamiju, kjer je več klubov oziroma telovadnic, v katerih poučujejo ročne udarce. Najbolj znamenit je vsekakor 5th Street Gym, v katerem so se svojčas pod vodstvom Angela Dundeeja pripravljali mnogi šampioni; med drugimi tudi Mohamed Ali, Sugar Ray Leonard in Bernard Hopkins.
Na svoj račun v Miamiju pridejo tudi ljubitelji tenisa (igrišča v Crandon Parku vsako leto gostijo ženski in moški turnir iz serije masters), najrazličnejših vodnih športov, golfa ter konjskih in avtomobilističnih dirk. V drugem največjem mestu Floride (po Jacksonvillu), v katerem je pri večini prebivalcev materni jezik španščina, od leta 2002 prirejajo tudi preizkušnje v ameriški seriji NASCAR. »Poskrbljeno pa je tudi za nas, ki prihajamo, denimo, iz Pakistana. Tako imamo tu tudi štadion za kriket, ki je v moji domovini nacionalni šport,« pa je med drugim razkril taksist Kamal, ki se je pred leti s trebuhom za kruhom iz rodnega Pakistana odpravil v Miami. In tega niti malo ne obžaluje ...
