Begunec z naslovnic izrinil begunce

Avstrija je v nogometnih nebesih. V dneh, ko se je življenjski utrip sukal okoli nesrečnih beguncev, je nogometna reprezentanca s sanjsko predstavo in zmago nad Švedsko (4:1) vrnila ponos Avstrijcem. Begunce je iztisnila iz udarnih vesti. Tudi s pomočjo begunca in enega od junakov največjega podviga v tem tisočletju, 27-letnega Zlatka Junuzovića.

»Vse dolgujem staršem, brez njih ne bi dosegel tega, kar sem. Zgodovina moje družine nas je okrepila. Oče je začel iz nič, v Avstriji smo dobili priložnost. Odlično smo se intregrirali v družbo,« je po zmagovitem golu proti Moldaviji, ki je Avstriji tako rekoč na stežaj odprl vrata evropskega prvenstva, hitel pojasnjevati strelec dveh golov v kvalifikacijah za Francijo. Napadalni zvezni igralec z značilnostmi odličnega plejmejkerja predstavlja novo Avstrijo, podobno kot nemška reprezentanca je sestavljena iz igralcev različnih narodnosti in ras: David Alaba, Marko Arnautović, Aleksander Dragović, György Garics, Rubin Okotie, Yasin Pehlivan.

Junuzovićeva življenjska zgodba je pisana resnično v duhu sedanjih tragičnih zgodb. A je dobila srečen konec. Vojna vihra na prostorih nekdanje Jugoslavije je družino Junuzović (oče Vahid je musliman, mati Zlatka Srbkinja) na začetku devetdesetih let minulega stoletja iz Zvornika pregnala v Avstrijo. Pet let je bil star Zlatko, ko so se Junuzovićevi ustalili na Koroškem v slovenskem Kühnsdorfu – Sinči vasi. Tam je odkril svojo strast do igre, ki ga je popeljala tudi na Štajersko h GAK iz Gradca in spet nazaj v Celovec, dokler ga ni ujela dunajska Austria.

»Razlika je velika, v majhni Koroški je veliko zelenja, v velikem Dunaju le beton,« je slikovito opisal avstrijski zvezdnik bošnjaškega rodu različnost okolij, v katerih je oblikoval svoj življenjski nazor in uresničil mladostne sanje. Pri vijoličnih z Dunaja je nad njim bedel tudi naš zvezdnik Milenko Ačimović.

Najbrž marsikomu zveni neresnično, toda Zlatko o sebi pravi, da je Avstrijec. S srcem in dušo. »Odraščal sem v Avstriji, tu sem se šolal, Avstrija mi je dala vse. Počutim se stoodstotnega Avstrijca. Nikoli se nisem srečal z diskriminacijo v okolju, v katerem sem odraščal. Ne boste verjeli, ampak nikoli nisem bil v Jugoslaviji zasebno, odkar sem prišel v Avstrijo, razen takrat, ko smo z Austrio gostovali v evropskem pokalu v Širokem Brijegu in v Ljubljani,« je razkril 173 centimetrov visoki nogometaš, ki je že četrto sezono član nemškega Werderja. Poudaril je, da je vedno sledil svoji strasti, da bi postal nogometaš. V tem je videl veliko življenjskih priložnosti. »Čeprav je resnično malo možnosti, da postaneš uspešen nogometaš,« tudi odkrito prizna, da je realnost veliko bolj kruta kot sanje.

Veliki navijač Bayerna in bundeslige je zdaj eden od najboljših igralcev bremenskega Werderja. Nemalo strokovnjakov meni, da je morda najbolj podcenjeni nogometaš v bundesligi. K sreči ga nadvse spoštuje Werder, ki mu je pogodbo podaljšal do leta 2018.

Junuzović je eden od najboljših plejmejkerjev in asistentov (v tej prvini je zaostal le za Kevinom de Bruynom) v najmočnejši nemški ligi, ustvaril je 94 priložnosti in sprožil 33 strelov. Njegova posebnost so prosti streli in tudi nepopustljivost. V minuli sezoni se je s petimi goli s prostega strela močno približal dosežku nekdanjega Werderjevega zvezdnika Maria Baslerja iz sezone 1995/1996, ki je zabil sedem golov. Seštevek vsega pa mu je prinesel tudi eno od skupno najvišjih ocen.