Belgijski vražiček bruhal ogenj pod Vezuvom

Za Driesom Mertensom je sanjski mesec, v katerem je stopil ob bok največjih nogometnih zvezdnikov. Napolijev Belgijec je v »medenem« decembru čaral strelske presežke, zaradi česar je dvignil svojo vrednost na trgu. Pri 29 letih upa na zajetnejšo pogodbo.

Višjo plačo od dveh milijonov evrov si je zaslužil v dobrih treh tednih. Jug Italije in predvsem navijače Napolija je mali, 169 centimetrov visoki Belgijec povsem obnorel. Na zadnjih štirih tekmah je zabil kar devet golov, strelski šov je začel proti Benfici v Lizboni, nadaljeval pa v italijanskem prvenstvu, v katerem je v treh tekmah nasul kar osem golov. Zadnjega v razburljivem in sijajnem derbiju v Firencah, kjer je po golu izsilil še enajstmetrovko za izenačenje (3:3) v sodnikovem podaljšku. Ob njegovi predstavi in strelskem šovu proti Torinu so si kronisti dali duška.

»On je fenomen. Nekaj golov me je spominjalo na Maradono. Toliko kakovosti v enem igralcu,« je poneslo nekdanjega nogometaša in zdaj analitika Danieleja Adanija. Rožnata Gazzetta dello Sport je Mertensa umestila med legendi. »Mertens med Maradono in Higuainom, odlična tekma.« Corriere dello Sport je bil najbolj neposreden: »Diego Armando Mertens«. V Neaplju ni večje časti od primerjave s slovitim Argentincem.

Flamec iz Leuvena je že pred časom Napolijevim veljakom dal jasno sporočilo, da čaka na novo ponudbo, daljšo in zajetnejšo pogodbo. Še preden je kot srednji napadalec uprizoril nepozabne golgeterske podvige, ki so ga potisinili ob bok legendarnih piscev velikih zgodb v italijanski ligi, Pietra Anastasija, Nizozemca Marca van Bastna in Ukrajinca Andreja Ševčenka. Prvi je bil leta 1974 zadnji strelec dveh zaporednih trojčkov (hat-trick), druga dva pa zadnja, ki sta zabila tri gole v desetih minutah. Mertens jih je za tri gole proti Torinu porabil le devet.

Preden je izbruhnil, ni bil posebno navdušen nad taktičnimi prijemi trenerja Maurizia Sarrija. Potarnal je, da ga motijo nenehne menjave. »Ko sem igral na dveh zaporednih tekmah v prvi enajsterici, sem bil srečen. Toda običajno igram le eno tekmo od dveh. To me iritira. Rad sem v formi. Ampak tudi razumem trenerja, naš spored tekem je natrpan,« je razmišljal »rdeči vražiček«, ki niti v belgijski reprezentanci nima statusa prvokategornika, a velja za najhvaležnejšega rezervista, džokerja.

Položaj lažnega srednjega napadalca je bilo Sarrijevo taktično odkritje. Resda izsiljeno, saj je zaradi poškodb Napoli ostal brez srednjih napadalcev, Poljaka Arkadiusza Milika in občasnega italijanskega reprezentanta Manola Gabbiadinija. Toda Mertens se je v tej vlogi imenitno znašel.

»Mislim, da je izjemen nogometaš, toda moštvo je bilo odlično in je ustvarjalo priložnosti. Dries potrebuje le malo več stalnosti,« je evforijo nekoliko pomiril Sarri in opozoril na težavo, ki so jo povzročili Mertensovi goli. »Prestopni rok je nekaj najslabšega v nogometu. Normalno je, da pleni pozornost, če zabija toliko golov,« je previdno opozoril na možnost, da bi ga lahko speljal kateri od bogatejših klubov, ki za odličnimi igralci oprezajo kot lovci za plenom. Angleški klubi že dlje časa opazujejo in čakajo na primeren trenutek, da ga ukradejo. Vedno imajo dovolj denarja za plačo višjo, kot si jo Mertens zasluži pri Napoliju.