Bezjak: Premoremo kakovost, a včasih zastanemo

Brdo pri Kranju – Med najbolj vročimi nogometaši v slovenski reprezentanci je Roman Bezjak. 27-letni napadalec je v zadnjih sezonah pri Ludogorcu in Rijeki dosegel dovolj golov, da je Darmstadt iz prve nemške lige zanj plačal skoraj tri milijone evrov odškodnine.

Ste o prestopu povedali že vse?

Verjetno že. Kaj drugega se ni dogajalo, edino na ureditev vseh listin smo čakali, potem ko sem opravil zdravniški pregled, da sta se oba kluba dogovorila o podrobnostih prestopa, najverjetneje o načinu plačila. Potem, ko sem prejel potrdilo o prekinitvi pogodbe, smo vse uredili v zadnjem trenutku pred odhodom na letalo.

Kdaj ste izvedeli za Darmstadt?

Približno pred štirinajstimi dnevi, takrat je Rijeka prejela prvo ponudbo in jo zavrnila. Pogajanja so se nadaljevala počasi, toda na koncu se je vse končalo po mojih željah.

Potem ste za dogajanje že vedeli na gostovanju pri Hajduku?

Ja, toda vse sem skušal čim bolj odmisliti. Ni dobro, da o tem razmišljaš med tekmo.

Koliko telefonskih klicev ste prejeli v času pogajanj?

Celotno dogajanje sem imel dobro urejeno. Vsem se povedal, naj me ne motijo. Poklicali so me lahko zgolj za nujne informacije, vse drugo so reševali sami. Tudi s športnim direktorjem nisva veliko govorila.

Je ta prestop po vaših željah?

To sem povedal tudi vodstvu Rijeke. Že deset let govorim, da hočem igrati v Nemčiji. Zadovoljil bi me tudi odhod v drugo nemško ligo. Zdaj so cilji še višji, da bi nekoč igral v še boljšem klubu. Hočem se dokazati, napadalcu to uspe le z goli.

Potem bi sprejeli tudi ponudbo iz druge nemške lige?

Zagotovo, vemo, kakšna država je Nemčija v nogometu in kako je vse urejeno. Tudi vsi nekdanji soigralci, ki so že igrali v nemški ligi, so govorili le najlepše.

Nemško znate?

Nekaj besed poznam, toda takoj po selitvi v Nemčijo bom odšel na jezikovni tečaj, da bi se čim prej naučil tekoče uporabe. V srednji šoli sem se učil nemščino le dve leti, zato mi je v glavi ostalo malo besed.

Kakšna je klubska infrastruktura?

Razlika je v igriščih. V Bolgariji smo imeli le enega, vendar vrhunskega, tudi na štadionu smo imeli dobro travnato površino. Pri Rijeki smo imeli eno zelo dobro igrišče in eno malo uničeno. Tukaj v Nemčiji pa imamo štiri vrhunska igrišča, razmere za trening so izjemne.

In do kam sežejo vaše sanje?

Najprej hočem dati vse za Darmstadt. Smo prvi kandidati za izpad iz prve lige, zato želimo obstati. Toda če bolje opredelim izraz »boljši klub«, to pomeni, da hočem igrati v klubu, ki bi se boril za mesta v evropskih tekmovanjih.

Najvišjo evropsko raven ste že doživeli z Ludogorcem.

To je preteklost, a hkrati lep spomin. Igrali smo v evropski ligi in ligi prvakov. Nekaj izkušenj sem pridobil, ostalo je pozabljeno.

Igranje na znamenitih štadionih?

Najlepše je bilo v Liverpoolu. Tudi v Rimu je bilo lepo, čeprav je bilo manj ljudi. Še vedno se spomnim tudi vratnice proti Liverpoolu. Lepo bi bilo, če bi zadel, toda takšni dogodki te ne smejo žreti.

Kje raje igrate – kot osrednji napadalec ali krilni napadalec?

V sredini napada, čeprav sem pri Rijeki menjaval položaje. Toda v resnici mi je vseeno, samo da igram.

Očitno boste v začetni enajsterici slovenske reprezentance.

Vsak dan trdo delam, da bi imel čim boljšo kariero. Vsi slovenski reprezentanti so dovolj dobri, da igrajo v začetni enajsterici. Na koncu se bo odločil selektor, igralci pa moramo biti čim bolje pripravljeni.

Selektor Srečko Katanec za vas izbira same lepe besede.

Vse to je potrditev mojega dobrega dela in odlična motivacija. Toda novice in izjave preberem le tu in tam, če mi je dolgčas, drugače ne.

Potem niste zasledili navijaških komentarjev, da si zaslužite prednost pred Novakovićem?

To me niti slučajno ne zanima. Poznam Milivoja, zato vem, da si zasluži igranje. Odločil bo selektor.

Imajo navijači premalo spoštovanja do najstarejših reprezentantov? Zdaj do Novakovića, nekoč do Roberta Korena?

Ljudje imajo pravico do lastnega mišljenja. Igralci moramo kritike sprejeti, ali pa se z njimi ne obremenjevati. Kritike in pohvale so del nogometa. Enkrat si na vrhu, drugič na dnu, vsi pa te hvalijo le, ko si najboljši.

Vi ste bili že nekaj časa v dobri formi, pa vas selektor Katanec ni uvrstil v reprezentanco.

Vedno sem bil pripravljen na vpoklic. Če ga nisem prejel, sem vedel, da je to moja napaka, da sem pokazal premalo. Razloge, zakaj nisem v reprezentanci, sem iskal pri sebi.

Pri Rijeki je bil vaš trener nekdanji slovenski selektor Matjaž Kek. Kakšen je vajin odnos?

Po zadnji tekmi smo imeli prosta dneva, tedaj pa smo se dogovorili o prestopu. Prav zato se nisem od nikogar poslovil, lahko sem le odletel. V letu dni mi je povrnil samozavest in dal veliko priložnosti za igro. Za zaupanje sem se mu oddolžil z dobrimi igrami in goli.

Prav to bo potrebovala tudi reprezentanca v Litvi.

Dober začetek je pomemben, da ne bomo imeli takoj negativnega vzdušja. Dobro se moramo pripraviti in pozabiti na ostale tekme.

Veliko slovenskih reprezentantov igra v najmočnejših ligah. Boste znali to izkoristiti?

Iz kakšnih klubov prihajamo, bi morali dokazati tudi v reprezentanci. Imamo kvaliteto, čeprav včasih na tekmi zastanemo. Na treningih vse deluje brezhibno, toda med tekmami imamo prevelika nihanja.

Zakaj imate nihanja?

Vse je v glavi. Na Švedskem smo igrali odlično, žoga je šla lepo od noge do noge, a ko naredimo napako ali dve, nastanejo problemi. Nehamo zaupati v lastne sposobnosti, kar je del psihične priprave.

Mora več storiti selektor ali igralci?

Največ je odvisno od nas igralcev, prav to nam je povedal tudi selektor. Pravi, da moramo biti močnejši in bolj samozavestni.