Približno 21 let pozneje smo na istem: spet so aktualni ZDA, Velika Britanija, Hong Kong in slovensko-avstrijsko rivalstvo. Razlika je v vsebini – Trump in Johnson nista priljubljena kot nekoč Clinton in Lady Di, Hong Kong želi stran od Kitajske, Slovenci pa ne morejo premagati Avstrije. Lani je bil nemočen v Celovcu selektor Tomaž Kavčič, ob letu osorej na istem prizorišču Matjaž Kek, razliko v višini porazov je predstavljal vratar Jan Oblak.
Slovenci so ohranili vsaj enotnost: pred dvema dnevoma so bili v Skopju enotno slabi, po porazu z Makedonci enotno razočarani. Seveda s porazom v Skopju ni nastopil konec sveta, Kekovi fantje še vedno držijo v svojih nogah usodo v boju za euro 2020. Morda je dobro, da Oblak, Šporar in Iličić nimajo izbire in vedo, da jih ohranja nad vodo le prva zmaga nad Avstrijo po 21 letih. Zdi se namreč, da sta jih v četrtek pokopala prav – nezavedna – preračunavanje (češ Makedonci so le ogrevanje za derbi z Avstrijo) in prelaganje odgovornosti (na Josipa Iličića).
Med 27 možnimi preostalimi kombinacijami šteje za Slovenijo le ena – tri zmage, začenši nedeljska z Avstrijo. To bi moralo dvigniti motiv, borbenost in zbranost Kekovih fantov v spektaklu pred 16.000 navijači tudi brez pomoči čarodeja Potterja.