Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska nogometna reprezentanca je končala redni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo na tretjem mestu skupine E. Izbranci selektorja Srečka Katanca so igrali deset tekem, zato je že možno oceniti njihov učinek v boju za euro 2016, četudi jih sredi novembra čaka dvoboj dodatnih kvalifikacij.
Katančevi aduti so v vseh štirih tekmah s favoriziranima reprezentancama Anglije in Švice držali v nogah vodstvo z 1:0. Slovenci so ponovili 18 doseženih golov iz rekordnega ciklusa 2008–09, za tretje mesto v skupini E z razliko v golih 18:11 pa so bili različni akterji različno zaslužni. Nastope posameznih nogometašev smo ocenili neposredno na prizoriščih desetih tekem, skupno oceno pa dobili iz povprečja vseh prejetih ocen.
Handanović vs. Oblak
Dvoboj Samirja Handanovića in Jana Oblaka je vzniknil v glavah navijačev, selektor je namreč dilemo odpravil že na prvi novinarski konferenci: »Fantje se bodo morali dokazati na treningih, mesto v prvi enajsterici ima zagotovljeno le Samir.« Čuvaj Interjeve mreže je bil v seštevku med boljšimi (ocena 6,3), ob nekaterih napakah – spodrsljaj v Litvi ni bil kaznovan – je soigralce pogosto rešil pred najhujšim, kot ob zmagi nad Švico v Mariboru. V nekaterih obdobjih je krasila Oblaka boljša klubska forma, toda nogomet ni kot sestavljanka, da bi igralce pošiljal v igro in jih vlekel iz nje kot za igralno konzolo.
Absolutni poveljnik slovenske obrambe je bil gotovo Boštjan Cesar, ki iz sezone v sezono bolj spominja na vino. »Cesi« blesti v Chievu in reprezentanci, le upamo lahko, da bo potegnil reprezentančno kariero ne glede na razplet novembrskih tekem. Največ kritik v javnosti so bili resda deležni branilci na obeh bokih. Na levi strani sta igrala Andraž Struna in Bojan Jokić, na desni Mišo Brečko in Struna. Jokić deluje vse bolje na levi strani, na desni strani uživa Katančevo zaupanje Struna, Brečko pa je prejel višjo povprečno oceno v Delu (6,2:6,0).
Sedem let mlajša od Čeha
Pri ocenjevanju zveznih igralcev se je težko znebiti ocene, da bo treba čakati na zorenje fantov na sredini igrišča. Fantje, ki bi lahko sestavljali udarno navezo v modelu igre 4-3-1-2, so tudi po šest, sedem let starejši od slavnejših predhodnikov. Aleš Čeh (32) in Miran Pavlin (29) sta bila v letu zgodovinskega eura 2000 veliko bolj izkušena kot Jasmin Kurtić (26), Kevin Kampl (25) in Rene Krhin (25). Podobno velja za Roberta Korena (30) in Aleksandra Radosavljevića (31) na mundialu v Južni Afriki. Večina napak in nenatančnih oddaj žog na sredini igrišča je bila posledica neizkušenosti Kurtića in Krhina.
Kdo ve, kakšno bi bilo razpoloženje v slovenski nogometni družini, če se ne bi po uri igre v Baslu poškodoval Milivoje Novaković. »Nova« je bil prvo ime rednega dela kvalifikacij za Francijo 2016, četudi je izpustil dve tekmi in pol, v katerih bi se bržčas še približal kralju strelcev Zlatku Zahoviću (31:35). Bomo videli, ali bo novembra nared za igro, sicer bo dočakal tekmo kariere vse boljši Robert Berić. V napadalnem delu slovenske igre je treba posebej izpostaviti prerojenega Valterja Birso. Zdi se, da imajo žoge pri podajah Birse in strelih Novakovića vgrajen navigacijski sistem GPS, tako natančno letijo. In, ne nazadnje: Andraž Kirm je večkrat razkril, da ga je del javnosti neupravičeno odpisal.
Srečko Katanec se je v primerjavi z obdobjem 1998–2002 delno spremenil, osnovni koncept njegovega delovanja pa je ostal enak. Le število medijev, s katerimi se sooča, se je zavoljo razcveta tehnologije potrojilo. Selektor je povlekel več dobrih kot slabih potez, z različnimi sistemi igre (4-1-4-1, 4-4-2, 4-2-3-1) se je taktično prilagajal tekmecem, četudi je njegov strokovni štab številčno skromnejši od tekmečevih. S končno oceno bo tudi tokrat enako: določa jo (ne)uspeh na igrišču.
