Tiskane izdaje
Nikakršna skrivnost ni, da Brazilce hudo žre, ker imajo v nogometu vse lovorike razen olimpijskega zlata. Kot favoriti številka ena so že nekajkrat verjeli, da jim želena lovorika ne more več uiti, jo glasno napovedovali, pa so se venomer spotaknili. Pred Londonom so ubrali drugačno taktiko.
Četudi si tako brazilska javnost kot stroka neizmerno želita, da bi brazilski nogometaši sedli še na olimpijski prestol, so se pred letošnjimi olimpijskimi igrami kot po tihem dogovoru izognili evforiji. Razočaranja so otopila tudi novinarska peresa. V napovedih in razmišljanjih je prevladala previdnost, poročila z olimpijskih prizorišč pa so do zdaj slonela na izidih in niso brezglavo bezljala do končne zmage. Prehitevanje po desni se jim je doslej otepalo, napak iz preteklosti očitno nočejo ponavljati.
Delež k medijski umirjenosti je bržkone prispeval prvi med odgovornimi v reprezentanci Mano Menezes. »Pozabljamo na spremenjene razmere. Cilj očeta modernih iger Pierra de Coubertina je bilo tekmovanje, ki bi ovrednotilo šport, udeležencem pa omogočilo priznanje za nadarjenost in vloženo delo. Toda njegova misel, da je važno sodelovati in ne zmagati, se ne sklada s časom, v katerem živimo. V okoliščinah, prežetih s prestižem, je težko ohranjati prvotni olimpijski duh. Danes je pač na prvem mestu zmaga, kar športnikom nalaga velike pritiske. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da se ognemo motečim elementom,« je Menezes brazilsko ladjo usmeril v mirnejši zaliv in za začetek odpovedal udeležbo nogometašev na slovesnosti ob odprtju iger. Na roko mu je šla razpršenost nogometnih prizorišč. »Nastanjeni smo 40 kilometrov iz Londona v Hertfordshiru. Ko sem razmišljal o logističnih zahtevah za pot v London, sem misel preprosto črtal. Sodelovanje v mimohodu ni tako pomembno, da ne bi smeli manjkati. O nastanitvi v olimpijski vasi pa nikoli nisem razmišljal. Preveč živahno je, da bi igralce izpostavil takšni skušnjavi. Misliti je treba na koristi, ne pa da bi si po nepotrebnem nakopali probleme,« je postavil stroga pravila.
Za ekipo z mladimi zvezdniki, ki naj bi nekoč zamenjali zdajšnje ase, je bila takšna poteza najbrž nujna. Priljubljenost nogometa je iz njih že naredila svojeglave osebnosti, ki jih je težko krotiti. Mednje sodi tudi kapetan Neymar. Iznajdljivemu strelcu brazilskega prvoligaša Santosa prislovične brazilske vročekrvnosti ne manjka, o njegovi nogometni genialnosti pa se javno prepirata dve od največjih legend. Pele trdi, da je boljši od Lionela Messija, Maradona postavlja na vrh svojega rojaka.
Nogometaš z veliko domišljije je prehodil šolsko pot po vseh starostnih selekcijah in si prislužil zaupanje še v članski konkurenci. Ob hitrem razvoju so v Santosu pohiteli s člansko pogodbo in mu jo v podpis ponudili že leta 2010, ko je štel komaj 18 let. Dres s številko 11 je prvič oblekel na prijateljski tekmi proti ZDA in zaupanje upravičil z golom. Leto pozneje je bil najboljši strelec južnoameriškega mladinskega pokala, revija SportsPro pa ga je letos ocenila za najbolj prodajnega športnika na svetu. Prednost mu je dala celo pred Messijem.
Neymarju je nogomet postavil življenje na glavo. Oče je kot nekdanji nogometaš zgodaj prepoznal njegove sposobnosti in družinsko življenje podredil sinovemu razvoju. Iz majhnega mesta Mogi das Cruzes so se preselili v Santos in si s sinovim nogometnim zaslužkom privoščili nakup prve hiše. Družinski proračun se je namreč bistveno povečal. Pri 15 je Neymar zaslužil že 10.000 realov mesečno (približno 5000 $), pri 16 pa 25.000 realov. V Santosu so dobro vedeli, zakaj so bili tako radodarni. Niso se obotavljali niti leta 1996, ko se je Neymar pridružil madridskemu Realu in v klubu s takratnimi zvezdami Zinedinom Zidanom, Ronaldom in Robinhom na naborniški ravni brez težav opravil nogometni preizkus za mlade, ki mu je obetal pogodbo s Španci. Za milijon realov (500.000 $) so 14-letnega nadobudneža zadržali v klubu. Takratna poteza se jim bo očitno izdatno povrnila po londonskih igrah. Na sceno je stopila Barcelona, Katalonci pa so pripravljeni za Neymarja odšteti do 60 milijonov evrov.
Cena prestopa bo nekoliko pogojena z Neymarjevimi predstavami na olimpijskih igrah, pogajalska izhodišča Santosa pa se za zdaj krepijo. Neymar igra dobro, čeprav se mu je prikradel tudi kak spodrsljaj. Naj se obrne tako ali drugače, se za Neymarjevo nogometno prihodnost ni treba bati. Zdaj so v ospredju igre in Menezesa najbolj zanima, ali bodo Neymarjeva ustvarjalnost, njegova izjemna preigravanja, tehnične spretnosti in strelske sposobnosti dovolj, da bo Brazilija prišla do dolgo želene olimpijske krone.
