Tiskane izdaje
Proti sebičnim, lažnim ciljem
A prav Uefa, ki je najmočnejša v svetovni nogometni družini, ostro nasprotuje predlaganima turnirjema, ki naj bi sicer prinesla 25 milijard dolarjev za obe omenjeni tekmovanji med letoma 2021 in 2033. Po predlogu bi zasebni vlagatelji za vsako izvedbo globalne lige narodov zagotovili dve milijardi dolarjev, za vsako klubsko SP pa tri milijarde dolarjev. Ta predlog podpirajo v Aziji, ZDA in državah ob Perzijskem zalivu, ostro pa predlogu, prvič predstavljenemu marca v Kolumbiji, nasprotuje Evropa, njeni delegati grozijo tudi z odhodom s sestanka.
"Dokler sem predsednik Uefe, ne bo prostora za sebične, lažne cilje. Ne morem sprejeti tega, da nekateri ljudje, ki so zaslepljeni s sledenjem dobičku, razmišljajo o tem, da bi nogometno dušo prodali nejasnemu privatnemu denarju," je prvi mož Uefe Aleksander Čeferin dejal maja športnim ministrom držav evropske unije. "Denar ne vlada in evropski športni model moramo spoštovati," je še dodal. A za Infantina bi podpora predlogu pomenila uspeh ob pravem času. Prihodnje leto bodo namreč volitve predsednika Fife in Infantino je obljubil, da bo povečal denarna sredstva za razvojne projekte za vsako od 211 članic Fife.
Proti kopičenju igralcev
Sicer pa se bodo na IO v Kigaliju posvetili tudi temam, o katerih so na Fifini konferenci govorili 24. septembra v Londonu. Takrat je Fifa naredila nov korak k ponovni uvedbi licenc za nogometne posrednike, ob tem pa na načelni ravni sprejela tudi omejitev na število posojenih igralcev. Fifa predlaga, da bi klubi lahko na posodo hkrati dali največ med šest in osem igralcev, s čimer bi po njihovem največjim klubom otežili pretirano kopičenje najboljših igralcev. To bi lahko sprejela že letos. Septembra so potrdili tudi ustanovitev klirinško depotne družbe, ki jo bo upravljala banka, za izvršitev t. i. solidarnostnih izplačil kot deleža odkupnih pravic klubom, ki so razvili igralce v svojih mladinskih pogonih.
Pristriči peruti agentom
Na dnevnem redu pa bodo tudi predlogi za korenite spremembe v milijarde evrov vrednem poslu pri prestopih nogometašev. Predlagane spremembe med drugim zajemajo omejitev plačil za agente na pet odstotkov nogometaševe plače ali zneska prestopa, še bolj pomembne pa bi bile lahko spremembe, povezane z omejitvijo vsot, ki bi jih klubi lahko porabili za igralce.
Med predlogi je tudi uporaba algoritma, s katerim bi določili ceno igralca, in sistema, ki bi kaznoval klub s tako imenovanim luksuznim davkom, če bi klub presegel znesek. Davčni znesek bi se razdelil med prejšnje igralčeve klube.
Koliko podpore ima Fifa s temi zamislimi, še ni povsem jasno. A tudi če bi Fifa vse to sprejela, bi trajalo še kar nekaj časa do uveljavitve. V poročilu delovne skupine, ki je pripravila predloge, predvidevajo, da bi klirinško hišo lahko uvedli v dveh letih, za preostalo pa nimajo časovnega roka.
