Tiskane izdaje
Ljubljana – Nogometni repertoar potez z dodano vrednostjo v velenjskem dvoboju med Rudarjem in Muro je bil bogat. Bogatil ga je komaj 20-letni Elvis Bratanović, ki je z dvema goloma začel in končal zasuk ter novemu trenerju Alešu Čehu polepšal njegov ognjeni krst na ligaški sceni.
Bratanović je ponudil še veliko več: s strelom z razdalje je zatresel prečko, tekmecem je »prodal« več trikov, soigralce tudi pošiljal v obetavne akcije. Elvis je bil odličen, ampak njegov izbruh nikakor ni bil presenetljiv. Ampak na prvoligaški na sceni ga dolgo ni bilo, čeprav je v novi sezoni igral vseh deset tekem. V uvodnih dveh kolih je bil rezervist, potem prvokategornik, strelsko pa se mu je odprlo šele v 9. kolu proti Goričanom.
»Pol leta sem se spopadal z zahrbtno poškodbo vnetih tetiv. Zdravljenje je bilo dolgotrajno, hodil sem na terapije in miroval. Upam, da sem se zdaj vrnil v ritem,« je razkril eden od najbolj vznemirljivih mladih napadalcev na slovenski sceni, ki ima za seboj že lepo bero prvoligaških tekem in tudi golov. Najuspešnejša je bila sezona 2010/11, v kateri je v 26 tekmah dosegel 8 golov, tedaj pa je štel vsega 18 pomladi. Doslej je v 1. SNL zbral že 53 tekem in 18 golov.
Če bi opisali igralni slog mladega reprezentanta, sicer vrstnika Uroša Palibrka in Harisa Vučkića, bi bil opis preprost: je raznovrsten napadalec. Odlikuje ga pozicijska »hrbtna« igra in proti vratom, lahko igra klasičnega napadalca ali drugega z občutkom za podaje.
»Zavedam pa se, da znanje brez teka ne zadostuje,« je iskren bivši Celjan, ki je prek Šampiona, kjer je začel svojo nogometno pot, in Celja pred štirimi sezonami odšel v Velenje.
»Trener mlajših kategorij pri Celju Igor Fenko je odšel v Velenje in potegnil me je s seboj,« je odkril, kako ga je pot iz Savinjske doline zanesla v Šaleško v Velenje, kjer je že tri leta stalni prebivalec.
Lahko bi dejali, da se je spomladi z njegovo poškodbo začela Rudarjeva kalvarija, ki ji bivši trener Milan Đuričić kljub izkušnjam ni bil kos. S prihodom bivšega slovenskega kapetana Čeha je v dveh tekmah in nekaj treningih zavel nov veter.
»Takoj nam je vlil več poguma in samozavesti. Zdaj si upamo več igrati, pri Đuričiću ni bilo tako. Ampak pomembno je, da na igrišču storimo to, kar od nas zahteva trener v slačilnici,« si je drznil oceniti delo novega trenerja, ki je nanj naredil odličen vtis. Da je Elvis trdno na tleh, je potrdil tudi z besedami o svojih golih. »So sad soigralcev. Brez njih ni nič, saj ničesar ne moreš storiti sam,« je dejal in se zazrl v jutrišnje gostovanje v Stožicah. Zdi se, da Rudar v Ljubljano ne bo prišel v pravem trenutku, saj je Olimpija, ki je bila boljša že v Velenju, v zaletu.
»Pa kaj, tudi mi želimo igrati in zmagati. Ne vidim razlogov, zakaj ne bi šli v tekmo z optimizmom. Ne moremo ničesar izgubiti, zato se nimamo česa bati,« je napovedal sobotni velenjski junak, ki to bržčas ni bil zadnjič.
