Celjski Metličan s številko 10 se vztrajno otresa naziva nadarjen

Ljubljana – Če ni golov, zadostujejo podaje. Tega se v drugem delu ligaške sezone drži eden od najvidnejših igralcev Celja Rudi Vancaš Požeg. V štajerskem derbiju je s tretjo asistenco v nizu in za 1:1 potrdil, da pod taktirko trenerja Igorja Jovičevića iz tekme v tekmo napreduje ter postaja eden od ključnih igralcev Celja v boju za 4., evropsko mesto.

Belokranjec iz Metlike je nekoč veliko obetal, pri šestnasjtih letih so ga Domžalčani pripeljali iz Kolpe, da bi ga izbrusili v enega ključnih igralcev. Toda razvoj nadarjenega »Rudija« je zastal pri Domžalah, v močni konkurenci se programirana »št. 10« ni najbolje znašla in je lansko zimo prestopila k Celju.

»Morda sem potreboval dlje časa, da sem dozorel, toda odločilno je bilo, da sem prisluhnil trenerju, ki mi je ves čas govoril, kaj moram storiti, da bom napredoval in ga prepričal. Spoznal sem, da moram igrati v obe smeri in da je obramba prav tako del igre in ne le napad,« je pojasnil, zakaj spomladi navdušuje, hitri in tehnično dovršeni igralec, ki ne skriva, da se mu pri Domžalah ni izšlo tako, kot je upal. In kot so upale tudi Domžale.

»Nisem imel stalnega položaja na igrišču in nisem natanko vedel, kakšno vlogo imam. V Celju sem bočni napadalec in mi ta položaj zelo ustreza, uživam. Rade volje bi bil tudi klasična 'desetka', ki bi tudi zabijal gole in ne le pripravljal, toda naša postavitev zahteva drugačno vlogo,« se je Rudi podrobno dotaknil svoje vloge na igrišču, ki je iz tekme v tekmo pomembnejša. Zanimivo je, da je bila v Domžalah konkurenca premočna, v Celju pa je nanj vplivala pozitivno. V moštvu vlada izjemna tekmovalnost, saj kar mrgoli napadalnih zveznih igralcev. Od enega od nekdanjih zvezdnikov SNL Gorana Galešića, ki je pozimi okrepil Celje, do Amarja Rahmanovića, Gorana Cvijanovića, Lovre Čirjaka, Nika Pungarška ...

»Če sem iskren, bolje delujem, kadar se za status prvokategornika potegujem še z dvema, tremi tekmeci. Če ni pritiska, ni napredovanja. Zdaj se moram krepko truditi, da si prislužim že uvrstitev med osemnajst, sploh pa v začetno enajsterico. Obenem me prav izkušenejši igralci spodbujajo in mi dajejo nasvete,« je pohvalil starejše soigralce in poudaril, da širok ter kakovosten igralski kader povečuje ambicije Celja.

»Sprva smo se s trenerjem še navajali drug na drugega in kljub solidnim igram poceni zapravljali točke, zdaj že delujemo kot moštvo. Smo čvrsti in zato se je obrnila sreča. Menim, da se bomo samo še vzpenjali in se priključili najboljšim v boju za vrh lestvice.« je Vancaš Požeg že usmeril pogled v ligaško prihodnost Celja, v svoji pa bo slej ko prej prišel tudi trenutek za preizkus v tujini.

»Priložnosti so že bile, ampak sem se raje odločil, da ne tvegam. Veliko vrstnikov se je prehitro vrnilo iz tujine, ker se jim ni posrečilo ali pa še niso bili dovolj zreli, da bi se lahko soočili z ostro konkurenco. Zavedam pa se, da SNL ne sme biti moja edina postaja, in da se bom čez leto ali dve, ko bom res začutil, da se bom sposoben spoprijeti z izzivom, preizkusil v tujini,« je usmeril pogled v prihodnost že leto dni Celjan, ki ima v srčni izbranko Pii, pristni Dolenjki iz Karteljevega, najzvestejšo navijačico.