Česar ni našel v Rimu, naj bi v Londonu

Prihod velikega argentinskega upa Erika Lamele k Tottenhamu je marsikoga presenetil, toda trener Andre Villas-Boas in njegovi sodelavci so natančno vedeli, koga si želijo namesto Garetha Bala. Valižana so kljub selitvi v Madrid v zadnjem trenutku prečrtali že ob koncu minule sezone, podčrtali pa 21-letnega Argentinca. Selitev Lamele iz Rima v London je minila brez hrupa.

Seveda je vse narekoval denar. Ni bilo veliko sestankov in zavlačevanja, Londončani so Rimljanom brez težav plačali 30 milijonov evrov odškodnine, še pet jih bo navrgel bonus. In kaj je za ta denar dobil klub iz White Hart Lana? Lamela sodi med nogometaše prihodnosti, ki jih je vzgojil najuspešnejši argentinski klub River Plate. Uveljavil se je kot organizator igre s št. 10, v Italiji je pod taktirko Zdeneka Zemana dobil krila na bočnem položaju in svobodo kot ptič. Ponujeno je vzel in sezono zaokrožil s 15 goli, s čimer je bil drugi najboljši strelec Rome za Pablom Osvaldom, ki jih je zabil 16.

Lamela gotovo še ni izbrušen. Še vedno velja za čudežnega fanta, ki veliko obeta, ima izjemen potencial, zato bi lahko nekoč igral najvidnejšo vlogo v argentinski reprezentanci in evropskem klubskem nogometu. Igra z levo nogo je njegovo najmočnejše orožje in po tem je vsekakor podoben svojemu predhodniku pri Tottenhamu Balu. Ima še nekaj podobnosti z Valižanom: v preigravanju, zabijanju golov in podajanju. Toda znana je tudi njegova najšibkejša plat: obrambna igra in nedisciplina v igri.

Lamela je kljub odhodu v London namignil, da bi se nekoč vrnil v Rim. »Ponosen sem, da sem igral za Romo. Upam, da se bom nekega dne vrnil.« Zakaj je potem sploh odšel, če se mu je Roma tako globoko zarezala v srce. »Morda zato, ker nisem bil sposoben pokazati vsega, kar zmorem. Tudi klub je pričakoval več. Ampak res je bilo čutiti, da nekaj manjka v celotnem moštvu. Hkrati pa upam, da bom pri Tottenhamu našel tisto, česar nisem pri Romi. To je lakota po zmagah. Začutil sem, da jo soigralci imajo,« je povedal eden od številnih novincev pri Tottenhamu.

Mladi Argentinec je nestrpen, saj bi rad čimprej ujel angleški ritem, toda ima nekaj težav. Andre Villas-Boas jih je razkril: »Zdaj je v obdobju, ko trpi. Ni se še navadil na novo okolje, kulturo in vlogo, pri čemer je najbolj moteče to, da ob prihodu ni razumel niti ene same angleške besede. Prav tako mora razumeti, da je angleška liga zelo specifična in veliko bolj dinamična. Ampak za nekoga tako nadarjenega, kot je Erik, bo to mačji kašelj.«

Lamela je prepričan, da mu je angleška liga pisana na kožo: »Všeč mi je, ker se igra zelo napadalno, saj obožujem takšen način. Potrudil se bom, da bom čim prej ujel ritem in se uigral z moštvom ter pripomogel k najpomembnejšemu – zmagovanju.« V Tottenhamu je v preteklosti pustilo pečat že kar nekaj Argentincev. Med njimi je bil tudi zvezni igralec Ricardo Ricky Julio Villa, ki je med letoma 1978 in 1983 zbral 133 tekem v Tottenhamovem dresu in dosegel 18 golov.

»Mislim, da bo zelo hitro napredoval in da je Tottenham dobil odličnega igralca. Angleški nogomet je hiter, dinamičen, toda primanjkuje mu ustvarjalnosti, kakršno imajo igralci Erikovega kova. Pomembno je, da že ima evropsko miselnost, hkrati je trener Portugalec, ki dobro pozna in razume nogometaše iz Južne Amerike,« je Villa prepričan o tem, da bo Lamela kaj hitro eden od zvezdnikov Tottenhama in elitne angleške lige.